0

Kanabinoidi 101

Vse, kar morate vedeti o kanabinoidih – kaj so, kako delujejo in zakaj so pomembni: od kemije rastline do endokanabinoidnega sistema, ki ga ima vaše telo samo.

Kanabinoidi 101

1. Kaj so kanabinoidi?

Kanabinoidi so skupina kemijskih spojin, ki se povezujejo s celo mrežo receptorjev, razporejenih po človeškem telesu in živčevju. Najbolj so poznani po tem, da jih najdemo v rastlini konoplje, a zgodba sega veliko globlje.

Znanstveniki so samo v rastlini konoplji doslej odkrili več kot 100 različnih kanabinoidov. Vsak od njih ima nekoliko drugačno molekularno obliko, ta oblika pa določa, kako se veže na receptorje v telesu, kakšne učinke sproži in kako močni so ti učinki.

Poznamo tri vrste kanabinoidov, in dobro je, da jih od samega začetka ločimo med seboj:

  • Fitokanabinoidi nastajajo naravno v rastlinah, predvsem v konoplji, v manjših količinah pa jih najdemo tudi v črnem popru, ozkolistnem slamniku (ehinaceji) in kakavu.
  • Endokanabinoidi nastajajo v človeškem telesu samem, po potrebi. Gre za telesu lastne signalne molekule, ki delujejo znotraj istega receptorskega sistema.
  • Sintetični kanabinoidi nastanejo v laboratoriju – bodisi za farmacevtske namene bodisi, v svojih nevarnejših oblikah, kot rekreativne droge.

Ko večina ljudi govori o kanabinoidih, misli na fitokanabinoide – natančneje na tiste, pridobljene iz konoplje. Najbolj znana sta CBD (kanabidiol) in THC (tetrahidrokanabinol). Z napredkom raziskav pa vse več pozornosti, tako znanstvene kot komercialne, pritegujejo tudi manj znani kanabinoidi, med njimi CBG, CBN, CBC in THCV.

2. Kako nastanejo kanabinoidi?

Če razumemo, kako rastlina konoplje sintetizira kanabinoide, lažje pojasnimo, zakaj se posamezni izdelki iz konoplje tako razlikujejo po videzu, vonju in delovanju – in zakaj surovi, nesegreti konopljini cvetovi vsebujejo drugačne spojine kot CBD kapljice.

Izhodišče: CBGA

Vsi kanabinoidi izvirajo iz kanabigerolne kisline (CBGA), ki jo včasih imenujejo tudi “materinski kanabinoid”. CBGA nastane iz dveh preprostejših predhodnikov, olivetolne kisline in geranil pirofosfata, s kemijsko reakcijo znotraj trihomov rastline – drobnih žleznih laskov, ki prekrivajo cvetove in liste.

Rastlinski encimi nato CBGA pretvorijo v tri glavne kisle predhodnike:

  • CBDA (kanabidiolna kislina) je predhodnik CBD
  • THCA (tetrahidrokanabinolna kislina) je predhodnik THC
  • CBCA (kanabikromenska kislina) je predhodnik CBC

Del CBGA, ki ga encimi ne pretvorijo, lahko z dekarboksilacijo preide neposredno v CBG.

Dekarboksilacija: aktivacija kanabinoidov

V svoji surovi, naravni obliki so kanabinoidi kisline. CBDA ni isto kot CBD, prav tako THCA – v nasprotju s THC – ni psihoaktiven. Prehod iz kisle v aktivno obliko poteče z dekarboksilacijo: odcepitvijo karboksilne skupine (COOH), pri čemer se sprosti CO₂.

Do tega pride naravno, kadar je rastlinski material izpostavljen:

  • Segrevanju (kajenje, uparjanje, kuhanje)
  • Daljši izpostavljenosti svetlobi ali zraku (počasnejši proces, ki poteka postopoma)

Zato CBD-olja, izdelana iz ekstrakta konoplje, med predelavo praviloma dekarboksilirajo, da je CBD v aktivni, uporabni obliki. Prav zato surovi konopljini listi, ki jih uporabljajo za sokove ali kapsule, vsebujejo CBDA in ne CBD, nekateri izdelki pa so namenoma zasnovani tako, da ohranijo surove kisle oblike.

3. Endokanabinoidni sistem

Endokanabinoidni sistem (ECS) je eden najbolj razširjenih in pomembnih regulacijskih sistemov v človeškem telesu. Kljub temu so ga odkrili šele v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kar je z znanstvenega vidika razmeroma nedavno – zato je še vedno slabše raziskan kot na primer srčno-žilni ali živčni sistem.

ECS sestavljajo trije glavni deli:

  1. Endokanabinoidi so signalne molekule, ki jih proizvaja telo
  2. Kanabinoidni receptorji so beljakovine na površini celic, na katere se vežejo endokanabinoidi in fitokanabinoidi
  3. Encimi skrbijo za nastajanje endokanabinoidov, ko jih telo potrebuje, in za njihovo razgradnjo, ko svojo nalogo opravijo

Receptorji CB1

Receptorji CB1 se nahajajo predvsem v možganih in osrednjem živčevju, zlasti na območjih, ki uravnavajo spomin, koordinacijo, zaznavanje bolečine in apetit. Med vsemi receptorji v možganih so eni najbolj razširjenih. Ko se THC veže nanje, povzroči značilne psihoaktivne učinke konoplje. CBD ima, nasprotno, do CB1 zelo šibko afiniteto, zato ne povzroča opitosti.

Receptorji CB2

Receptorji CB2 so razporejeni predvsem po imunskem sistemu in perifernih tkivih, vključno s črevesjem, vranico, jetri in kožo. Igrajo ključno vlogo pri uravnavanju vnetja in imunskega odziva. Spojine, ki delujejo na CB2, so zato še posebej zanimive za raziskovanje vnetnih stanj.

Onkraj CB1 in CB2

Raziskave so pokazale, da se kanabinoidi ne vežejo le na ta dva klasična receptorja, temveč vplivajo tudi na širši nabor drugih tarč:

  • TRPV1 (prehodni receptorski potencial vaniloid 1) sodeluje pri prenosu bolečinskih signalov in uravnavanju telesne temperature. CBD je znan agonist TRPV1.
  • 5-HT1A (serotoninski receptor) je pomemben za uravnavanje razpoloženja in tesnobe. Dokazano je, da CBD aktivira ta receptor, kar delno pojasnjuje njegove učinke na tesnobo.
  • GPR55, ki ga včasih imenujejo tudi “tretji kanabinoidni receptor”, sodeluje pri uravnavanju gostote kosti, krvnega tlaka in bolečine.
  • PPARγ je jedrni receptor, vpleten v presnovo, vnetje in celično delitev.

Kaj ECS dejansko počne?

ECS pogosto opisujejo kot nekakšen glavni regulator – sistem, ki telesu pomaga ohranjati ravnovesje (homeostazo). Dokumentirano sodeluje pri:

  • Bolečini in vnetju
  • Razpoloženju in čustvenih odzivih
  • Spominu in učenju
  • Apetitu in presnovi
  • Spalnih ciklih
  • Delovanju imunskega sistema
  • Odzivih na stres
  • Nevroprotekciji

Pomembna posebnost: za razliko od večine nevrotransmiterskih sistemov ECS deluje v obratni smeri. Ko postane postsinaptični nevron preveč aktiven, pošlje endokanabinoide nazaj k presinaptičnemu nevronu, da upočasni signal. Zaradi tega retrogradnega signaliziranja kanabinoidi delujejo kot nekakšen biološki zavorni sistem.

4. Fitokanabinoidi: glavni predstavniki

V nadaljevanju si oglejmo najpomembnejše kanabinoide, ki jih najdemo v industrijski konoplji in v rastlini konoplje na splošno.

CBD (kanabidiol)

CBD je prevladujoč kanabinoid v industrijski konoplji in najbolje raziskana neopojna spojina v rastlini. V klasičnem smislu se ne veže močno na receptorje CB1 ali CB2. Namesto tega ECS uravnava posredno – z zaviranjem encima FAAH (ki razgrajuje endokanabinoid anandamid), z aktivacijo receptorjev TRPV1 in 5-HT1A ter kot negativni alosterični modulator na CB1 (kar pomeni, da lahko dejansko zmanjša učinke THC, kadar sta prisotna oba).

Raziskave o CBD so najbolj napredovale med vsemi kanabinoidi. Najtrdnejši klinični dokazi obstajajo na področju epilepsije: farmacevtski pripravek Epidiolex, ki vsebuje čisti CBD, je odobren pri ameriški agenciji FDA za zdravljenje dveh redkih oblik otroške epilepsije – Dravetovega sindroma in Lennox-Gastautovega sindroma. Poleg tega obsežen nabor predkliničnih in kliničnih raziskav preučuje vlogo CBD pri tesnobi, spanju, vnetjih, bolečini in nevroprotekciji.

Pravni status: V EU je prodaja CBD izdelkov, pridobljenih iz odobrenih sort industrijske konoplje, dovoljena kot prehransko dopolnilo, če izpolnjujejo zahteve uredbe o novih živilih (Novel Food) in ne presegajo nacionalno določene mejne vrednosti THC (običajno med 0,2 in 0,3 %).

THC (delta-9-tetrahidrokanabinol)

THC je glavni psihoaktivni kanabinoid v konoplji. Neposredno in močno se veže na receptorje CB1 v možganih, kar povzroči opojne učinke, značilne za navadno konopljo. V industrijski konoplji je THC prisoten le v sledovih. Zakonska meja v EU znaša 0,3 % v posušenem cvetu, končni izdelki pa morajo praviloma vsebovati manj kot 0,2 % (meja se med državami razlikuje).

Kljub svojemu slovesu je THC tudi predmet resnih medicinskih raziskav in je aktivna sestavina odobrenih farmacevtskih pripravkov proti slabosti (dronabinol) ter kombinirane terapije za spastičnost pri multipli sklerozi (Sativex, ki vsebuje razmerje THC in CBD 1:1).

Pravni status: V večini pravnih sistemov je nadzorovana snov, kadar koncentracija presega določene meje. V zakonitih izdelkih iz industrijske konoplje je prisoten le v sledovih.

CBG (kanabigerol)

CBG je neposreden produkt dekarboksilacije CBGA (“materinskega kanabinoida”), zato si je prislužil naziv predhodne molekule. V zreli rastlini konoplje je večina CBGA že pretvorjena v druge kanabinoide, zato je CBG običajno prisoten v majhnih količinah – razen če je rastlina posebej vzgojena tako, da ga ohrani. Danes obstajajo sorte industrijske konoplje, vzgojene posebej za visoko vsebnost CBG, kar poganja nov val izdelkov, kot so CBG kapljice in CBG izolat.

CBG se veže tako na CB1 kot na CB2 receptorje, poleg tega pa zavira ponovni privzem GABA, pomirjujočega nevrotransmiterja. Predklinične raziskave preučujejo njegove morebitne protibakterijske, protivnetne in nevroprotektivne lastnosti. Kliničnih podatkov pri ljudeh je sicer še malo, a njihovo število narašča.

Pravni status: V večini pravnih sistemov ni uvrščen med nadzorovane snovi; v EU je dovoljen v izdelkih iz industrijske konoplje.

CBN (kanabinol)

CBN nastane, ko THC sčasoma oksidira – v bistvu gre za “postaran” THC. Konopljini cvetovi, izpostavljeni toploti, svetlobi ali zraku, postopoma kopičijo CBN. Kljub temu izvoru ima CBN zelo šibke psihoaktivne lastnosti in pri koncentracijah, ki jih najdemo v izdelkih iz konoplje, na splošno velja za neopojnega.

Zanimanje zanj je največje na področju spanja, in sicer na podlagi zgodnjih raziskav in izkušenj uporabnikov. Kliničnih dokazov pri ljudeh je sicer še vedno malo, popularna trditev, da je “CBN kanabinoid za spanje”, pa v veliki meri temelji na majhnih ali predkliničnih študijah. Kaže tudi obetavne protibakterijske lastnosti.

Pravni status: Na splošno dovoljen v izdelkih iz industrijske konoplje; ločeno od THC ga le redko posebej regulirajo.

CBC (kanabikromen)

CBC je v večini sort konoplje tretji najpogostejši kanabinoid, za THC in CBD, čeprav je pogosto prisoten le v majhnih količinah. Na CB1 ali CB2 se veže le šibko, deluje pa na druge receptorje, med drugim TRPV1 in TRPA1, ki oba sodelujeta pri prenosu bolečinskih signalov.

V predkliničnih raziskavah so preučevali njegove protivnetne, antidepresivne in nevroprotektivne lastnosti, poseben pomen pa ima tudi v kombinaciji z drugimi kanabinoidi (entourage učinek). Tako kot CBG je tudi CBC pri ljudeh še premalo raziskan.

Pravni status: Ni uvrščen med nadzorovane snovi; dovoljen v izdelkih iz industrijske konoplje.

THCV (tetrahidrokanabivarin)

THCV ima podobno molekularno zgradbo kot THC, a krajšo stransko verigo, kar spremeni njegovo delovanje na receptorje CB1. Pri nizkih odmerkih lahko deluje kot antagonist CB1 (torej zavira učinke), pri višjih odmerkih pa bolj kot šibek agonist. Zato zbuja zanimanje kot morebitno orodje za uravnavanje apetita, nadzor krvnega sladkorja in obvladovanje telesne teže.

V večini sort industrijske konoplje je THCV prisoten v zelo nizkih koncentracijah, v pomembnejših količinah pa ga najdemo predvsem v posameznih afriških sortah konoplje. Zato spada med kanabinoide, ki jih je v večjih količinah težje pridobiti.

Pravni status: V nekaterih državah je njegov status nejasen. Zaradi strukturne podobnosti s THC je v več državah pod drobnogledom regulatorjev.

CBDA in THCA: surovi kisli obliki

Ti kisli predhodniki (črka “A” pomeni kislino) postajajo vse bolj zanimivi tudi sami po sebi, ne le kot vmesne stopnje. CBDA je v predkliničnih modelih pokazal protislabostne in anksiolitične lastnosti, pri nekaterih receptorskih tarčah celo močnejše kot sam CBD. THCA, čeprav v surovi obliki ni psihoaktiven, je v zgodnjih raziskavah pokazal protivnetne in nevroprotektivne učinke.

Izdelki, zasnovani tako, da ohranijo surove kanabinoidne kisline, se morajo izogibati toploti in jih zato običajno hranimo drugače kot standardna CBD-olja. Naši konopljini cvetovi vsebujejo celoten spekter kanabinoidnih kislin v naravni, nepredelani obliki.

5. Endokanabinoidi: telesu lastna različica

Fitokanabinoidi so fascinantni tudi zato, ker v človeškem telesu delujejo tako učinkovito – razlog za to pa je, da ima telo že vzpostavljen sistem, zgrajen okoli enakovrednih molekul, ki jih proizvaja samo.

Dva glavna endokanabinoida sta:

Anandamid (AEA)

Ime izhaja iz sanskrtske besede ananda, ki pomeni “blaženost”. Anandamid je bil prvi odkriti endokanabinoid – leta 1992 ga je odkrila ekipa Raphaela Mechoulama. Veže se na receptorje CB1 in sodeluje pri uravnavanju razpoloženja, spomina in zaznavanja bolečine, nevrološke raziskave pa danes kažejo, da je bolj kot endorfini odgovoren tudi za znano “tekaško evforijo”.

Anandamid nastaja po potrebi, encim FAAH pa ga hitro razgradi. CBD zavira delovanje FAAH, zato podaljša čas, ko je anandamid v telesu aktiven. To je eden glavnih mehanizmov, s katerim CBD posredno vpliva na razpoloženje in zaznavanje bolečine.

2-arahidonoilglicerol (2-AG)

2-AG je v možganih prisoten v veliko višjih koncentracijah kot anandamid in velja za glavni endogeni ligand (vezno molekulo) tako za CB1 kot za CB2 receptorje. Ima osrednjo vlogo pri nevroprotekciji, uravnavanju apetita in delovanju imunskega sistema. Razgrajuje ga encim MAGL (monoacilglicerol lipaza).

Klinično pomanjkanje endokanabinoidov (CECD)

Nekateri raziskovalci, med njimi dr. Ethan Russo, so predlagali teorijo kliničnega pomanjkanja endokanabinoidov – hipotezo, da ima pri nekaterih ljudeh ECS kronično prenizko aktivnost, kar naj bi prispevalo k stanjem, kot so migrena, fibromialgija in sindrom razdražljivega črevesja. Gre za hipotezo, ne za uveljavljeno klinično diagnozo, ki pa ponuja enega od teoretičnih okvirov za razumevanje, zakaj rastlinski kanabinoidi nekaterim ljudem s temi težavami prinesejo olajšanje.

6. Sintetični kanabinoidi

Kanabinoidi ne izvirajo vedno iz rastlin ali iz našega telesa. Vredno je jasno razlikovati med dvema zelo različnima kategorijama sintetičnih kanabinoidov.

Farmacevtski sintetični pripravki

Legitimni farmacevtski kanabinoidi so razviti za zdravljenje specifičnih zdravstvenih stanj. Mednje sodijo dronabinol (sintetični THC, ki se uporablja proti slabosti zaradi kemoterapije in izgubi apetita pri aidsu), nabilon (analog THC proti slabosti) ter nabiksimoli (Sativex, botanični ekstrakt, standardiziran kot zdravilo). Gre za zdravila na recept, ki so strogo regulirana in se uporabljajo pod zdravniškim nadzorom.

Nevarni sintetični kanabinoidi

Pogosto jih prodajajo kot “zeliščne kadilne mešanice” ali “legalne droge” pod imeni, kot so Spice, K2 ali Mamba. Gre za povsem drugačne spojine, ki so praviloma zasnovane tako, da posnemajo THC, a se na receptorje vežejo veliko močneje in bolj nepredvidljivo. Povezujejo jih s hudimi neželenimi reakcijami, psihozami, srčnimi zapleti in celo smrtnimi primeri. S kanabinoidi iz konoplje nimajo nič skupnega in ju nikakor ne smemo enačiti.

7. Entourage učinek

Eden najbolj razpravljanih (in tudi spornih) konceptov v znanosti o kanabinoidih je entourage učinek: hipoteza, da kanabinoidi, terpeni in druge rastlinske spojine skupaj delujejo bolje kot vsaka posebej.

Koncept sta najbolj temeljito razdelala dr. Raphael Mechoulam in dr. Ethan Russo. Russov vplivni članek iz leta 2011, objavljen v reviji British Journal of Pharmacology, je pokazal, da fitokemična raznolikost konoplje ekstraktom cele rastline daje širši terapevtski razpon kot čisti CBD ali THC sama po sebi. Teorija predvideva, da terpeni, kot so limonen in beta-kariofilen, modulirajo in krepijo učinke kanabinoidov. Beta-kariofilen je sicer sam po sebi agonist CB2.

Kaj pravzaprav pravijo dokazi

Tu je pomembno ostati uravnotežen. Entourage učinek je biološko verjeten in ga podpira vrsta predkliničnih (živalskih in celičnih) študij. Trdnih kliničnih dokazov pri ljudeh, ki bi neposredno primerjali ekstrakte polnega spektra z izolati, pa je še vedno malo. Nekatere klinične raziskave zdravljenja epilepsije so uporabljale ekstrakte cele rastline, vse več raziskovalcev pa podpira načelo botanične sinergije. Kljub temu je trditev, da je izdelek polnega spektra vedno boljši od izolata, ne glede na osebo ali namen uporabe, preveč poenostavljena.

Kar teorija entourage učinka dejansko nakazuje – in kjer obstaja razmeroma širok znanstveni konsenz – je, da je kemijska sestava konoplje več kot le vsota njenih delov, in da lahko z opuščanjem manjših kanabinoidov in terpenov v korist čistega CBD izgubimo potencialno koristne sestavine.

8. Kanabinoidi in telo: kaj pravijo raziskave?

V nadaljevanju je pošten pregled trenutnih znanstvenih dokazov, razvrščenih glede na njihovo trdnost.

Trdni klinični dokazi

Epilepsija je področje z najtrdnejšimi dokazi. Epidiolex (očiščen CBD) je odobren tako pri ameriški FDA kot pri evropski EMA za zdravljenje Dravetovega sindroma in Lennox-Gastautovega sindroma. V kliničnih raziskavah je v primerjavi s placebom znatno zmanjšal pogostost epileptičnih napadov. Gre za mejnik: kanabinoidno spojino, ki je bila na podlagi raziskav 3. faze registrirana kot zdravilo na recept.

Zmerni, a vse trdnejši dokazi

Tesnoba je poleg epilepsije med najbolj raziskanimi področji uporabe. Več nadzorovanih raziskav pri ljudeh je pokazalo, da lahko CBD zmanjša tesnobo pri socialni anksiozni motnji, javnem nastopanju in splošni tesnobi. Pogosto citirana raziskava iz leta 2019 (Shannon in sod.), objavljena v reviji The Permanente Journal, je pokazala, da je 79 % udeležencev v prvem mesecu jemanja CBD poročalo o nižji stopnji tesnobe. Avtorji poudarjajo, da gre za obetavne, a predhodne ugotovitve, ki jih bo treba potrditi z randomiziranimi kontroliranimi raziskavami.

Spanje je tesno povezano s tesnobo, več raziskav pa je pri uporabi CBD zabeležilo izboljšanje kakovosti spanja, zlasti pri osebah, katerih težave s spanjem so bile posledica tesnobe. Dokazi o tem, da bi CBD sam po sebi izboljšal spanje pri sicer zdravih posameznikih, so šibkejši.

Bolečina in vnetje sta med najpogosteje navedenimi razlogi za uporabo CBD, predklinični dokazi pa so obsežni. Klinični dokazi pri ljudeh se sicer kopičijo, a so bolj neenotni. Nekatere raziskave so pri bolnikih s kronično bolečino zabeležile znatno olajšanje, kombinirani pripravek Sativex (CBD + THC) pa je v kliničnih raziskavah dokazal učinkovitost pri nevropatski bolečini in spastičnosti, povezani z multiplo sklerozo.

Zgodnje in predklinične raziskave

Nevroprotekcija: CBD je v celičnih in živalskih modelih pokazal nevroprotektivne lastnosti pri stanjih, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen in poškodbe možganov. Raziskave pri ljudeh so še v zelo zgodnji fazi.

Kožna stanja: Lokalno nanešeni kanabinoidi so v raziskavah aken in psoriaze pokazali protivnetne učinke, trenutno pa poteka tudi več dermatoloških kliničnih raziskav.

Odvisnost in uživanje substanc: Prve ugotovitve nakazujejo, da lahko CBD zmanjša hlepenje, sproženo z dražljaji, pri osebah z motnjo uživanja opioidov. Dvojno slepa, randomizirana in s placebom kontrolirana raziskava Hurda in sodelavcev iz leta 2019, objavljena v reviji The American Journal of Psychiatry, je pokazala, da je CBD pri osebah, ki so se vzdržale uživanja heroina, znatno zmanjšal hlepenje, sproženo z dražljaji, in tesnobo. Raziskovalci so opazili tudi znižanje fizioloških kazalnikov stresa, med drugim srčnega utripa in ravni kortizola.

Pomembno obvestilo: Po zakonodaji EU (in v večini drugih pravnih sistemov) kanabinoidni izdelki, ki se prodajajo kot prehranska dopolnila, ne smejo vsebovati konkretnih zdravstvenih trditev. Nič na tej strani ne predstavlja zdravstvenega nasveta ali trditve, da kanabinoidi diagnosticirajo, zdravijo ali ozdravijo katero koli bolezen. Če imate zdravstveno težavo, se vedno posvetujte z ustrezno usposobljenim zdravstvenim strokovnjakom.

9. Vrste kanabinoidnih ekstraktov

To je ena najpomembnejših praktičnih razlik za vsakogar, ki kupuje kanabinoidne izdelke.

Poln spekter Širok spekter Izolat
CBD Da Da Da
Drugi kanabinoidi Da (CBG, CBN, CBC itd.) Da (brez THC) Ne
Terpeni Da Da (običajno) Ne
THC Sledovi (do 0,2 %) Ni zaznan Brez
Entourage učinek Poln potencial Delen Brez
Tveganje za pozitiven test na drogo Nizko, a mogoče Zelo nizko Minimalno
Najprimernejše za Največjo korist cele rastline Osebe, občutljive na THC Natančno odmerjanje, občutljivosti

Ekstrakti polnega spektra ohranijo celoten profil kanabinoidov in terpenov, prisotnih v izvorni rastlini. Vsebujejo sledove THC, v zakonitih izdelkih EU običajno pod 0,2 %. Pri večini uporabnikov taka raven THC ne pomeni psihoaktivnega tveganja niti realnega tveganja za pozitiven test na drogo, vendar tega ni mogoče zagotoviti za popolnoma vsakogar, zlasti pri zelo visokih odmerkih.

Ekstrakti širokega spektra so dodatno predelani tako, da odstranijo THC, a ohranijo druge kanabinoide in terpene. Predstavljajo pragmatično srednjo pot – ohranjajo možne prednosti entourage učinka, hkrati pa naslavljajo pomisleke glede izpostavljenosti THC.

Izolat je najčistejša oblika kanabinoida, brez drugih rastlinskih spojin. Običajno je brez okusa in vonja, zato ga je enostavno vključiti v druge izdelke.