Konoplja (Cannabis sativa L.) je dvodomna rastlina družine konopljevk (Cannabaceae), med katere sodita tudi koprivovec in hmelj ter ima tri podvrste: Cannabis sativa, Cannabis indica in Cannabis ruderalis. Čeprav so si različne sorte konoplje med seboj zelo podobne, pa ima vsaka drugačne rasne lastnosti, vsebnost kanabinoidov, terpenov ter preostalih konopljinih učinkovin. Lastnosti konoplje so zelo odvisne tudi od podnebja, prsti, hranil in svetlobe.
Cannabis sativa in Cannabis indica sta fotoperiodni podvrsti konoplje, kar pomeni, da lahko njun življenjski cikel razdelimo na obdobje rasti in obdobje cvetenja, zato sta tudi precej višji (indica do približno 2 metra, sativa pa vse tja do 6 metrov). Življenjskega cikla Cannabis ruderalis pa ne moremo razdeliti, saj se cvetenje začne takoj, ko konoplja vzklije. Posledično je tudi rastlina manjša, saj lahko zraste le nekaj 10 centimetrov v višino.
Izvor in zgodovina konoplje
Konoplja naj bi po znanih zapisih izvirala iz Azije, natančneje iz področja Himalaje. Čeprav nihče ni povsem prepričan katera ljudstva so začela z uporabo konoplje, je znano, da so konopljo na področju Tajvana uporabljali že pred več kot 10.000 leti.
V začetku se je konoplja uporabljala za okraševanje lončenih izdelkov, izdelavo oblačil (konoplja naj bi po nekaterih virih bila celo prva namensko gojena rastlina za pridelavo tekstila), obutve, vrvi, začetnih oblik papirja in kot prehrana. Velika večina ljudstev je konopljo dojemala kot darilo ali zaklad božanstva, zato so jo z različnimi nameni uporabljali tudi pri obredih.
Prvič (po znanih zapisih) naj bi konopljo v medicinske namene uporabili med leti 2838 – 2698 pred našim štetjem, v obdobju vladavine “Rdečega cesarja” po imenu Shen Nung. Že takrat so poznali blagodejne učinke, ki nam jih konoplja ponuja ter iz nje pripravljali olja in čaje z namenom lajšanja bolečin, sveže konopljine liste pa so uporabljali za obvezovanje bojnih ran.
Približno leta 400 našega štetja, so na kitajskem odkrili mumijo (Ying Pan) s konopljino masko, kar je v zgodovini zabeleženo kot najzgodnejša oblika uporabe konopljine bio-plastike. Dandanes iz konopljine bio-plastike izdelujejo, pohištvo, embalaže ter mnoge inovativne, okolju prijazne izdelke.
Leta 1454 je izšla prva množično natisnjena knjiga – Gutenbergova biblija, ki je bila natisnjena na konopljin papir. Kot zanimivost – iz konoplje so bili narejeni tudi slovenski tolarji.
Med 16. in 19. stoletjem so v Združenih Državah Amerike s konopljo lahko plačevali davke. Med tem obdobjem so celo zakonsko zapovedali, da mora vsak kmetovalec gojiti konopljo, saj jih je v nasprotnem primeru lahko doletela celo zaporna kazen.
V začetku razvoja avtoindustrije so iz konopljine biomase izdelovali avtomobilske dele (katere izdelujejo še danes) in konopljino biogorivo, vse dokler naftna industrija ter množična prepoved konoplje nista “odpravili” uporabe okolju prijaznega goriva.
Dandanes postaja uporaba konoplje v gradbeništvu vedno bolj razširjena. Uporablja se jo predvsem zaradi odlične izolacije, majhne teže, razteznosti (primerna za potresna območja) ter dostopnosti. Že pred začetkom našega štetja, so konopljo uporabljali za izolacijo ladij, kasneje (okoli leta 500 našega štetja) pa so konopljo uporabili za izolacijo zidov, tal in stropov v enem izmed 34-ih templjev, ki se nahajajo v jamah Ellora v Indiji.
Velik napredek tehnologije, predvsem 3D tiskanje se izkazuje za zelo uporabno stvar. S 3D tiskanjem lahko natisnemo vse od najmanjših figuric, kot tudi hiš. Ker konoplja velja za zelo vzdržljivo, je njena uporaba pri 3D tiskalnikih vse pogostejša.
Konoplja v prehrani
Ena najzgodnejših oblik uporabe konoplje je bila kot prehrana. Sprva je bila konoplja le hrana revežev, a kasneje, s spoznavanjem blagodejnih učinkov se je konoplja razširila in uporabljala ne le za “preganjanje lakote”, ampak tudi kot prehranski dodatek.
Konopljino olje
Najprepoznavnejši prehrambeni produkt je zagotovo konopljino olje. Najkvalitetnejša konopljina olja so pridelana s hladnim stiskanjem konopljinih semen, ki vsebujejo za človeka idealno razmerje omega maščobnih kislin (omega 3 in omega 6), gama-linolensko kislino, beljakovine, topne in netopne vlaknine, vitamine ter minerale.
Olje lahko uporabljamo samostojno, kot dodatek solatam, za pripravo pesto-v, shake-ov ter raznoraznih hladnih jedi.
Blagodejni učinki konopljinega olja:
- Lajšanje vnetij,
- izboljšanje zdravja srca,
- zmanjšuje simptome menopavze,
- lajša menstrualne krče,
- pripomore k boljši prebavi,
- preprečuje nastanek krčnih žil in odpravlja že nastale,
- zmanjšuje vnetja,
- pripomore k lajšanju sladkorne bolezni,
- izboljšuje zdravje možganov,
- pripomore k boljšemu delovanju imunskega sistema,
- lajša raznorazne kožne težave,
- izboljšuje zdravje lasišča,
- itd.
Konopljina semena
V začetku so se konopljina semena uporabljala predvsem kot hrana revežev in živali, a jih je zaradi blagodejnih učinkov moč zaslediti v številnih gospodinjstvih in restavracijah. Konopljina semena so na voljo tako oluščena, kot tudi neoluščena. Povečini se uporabljajo kot dodatek raznim jedem, kosmičem, solatam, beljakovinskim ploščicam, smoothie-jem, sladicam, čokoladi, itd. Iz konopljinih semen lahko naredimo tudi mleko, jih popražimo ali celo nakalimo ter zaužijemo kot prigrizek.
Tako kot konopljino olje, so tudi konopljina semena bogata z omega maščobnimi kislinami, beljakovinami, prehranskimi vlakninami, minerali in vitamini ter nam nudijo podoben terapevtski potencial.
Konopljina moka in konopljini proteini
Konopljina moka in konopljini proteini so rafinirana oblika konopljinih semen. S stiskanjem konopljinih semen pridobivamo olje, kot stranski produkt pa ostane “konopljina pogača”, ki je polna beljakovin, prehranskih vlaknin, vitaminov ter mineralov. Konopljina pogača je nato predelana v konopljino moko, ki jo naknadno lahko večkrat presejemo ter tako dobimo beljakovinsko konopljino moko oziroma konopljin proteinski prah.
Konopljina moka in konopljini proteini, sta si zelo podobna produkta, vendar nekaj razlik pa le obstaja. Moka je bogatejša s prehranskimi vlakninami, saj ni tako “fino” presejana in vsebuje več delcev semenskih lupin, medtem ko so proteini bogatejši z beljakovinami. Oba produkta pa vsebujeta vseh 9 esencialnih aminokislin, katere so pomembne za uravnoteženo delovanje našega telesa. Pripomoreta tudi k boljši prebavi, metabolizaciji, zdravju srca, regeneraciji ter splošno dobremu počutju.
Konopljin čaj
Konopljin čaj dandanes poznamo (in pijemo) predvsem zaradi blagodejnih učinkov ter prijetne sprostitve. Morda še niste vedeli, a poznamo več vrst konopljinih čajev, ki jih lahko pripravimo iz različnih delcev konoplje. Morda najmanj znan, ampak že pred tisočletji pogosto uporabljen, je čaj iz konopljinih korenin. Z njim so lajšali predvsem poporodne krvavitve, putiko, razjede, zobobole in vročino, vendar se je tudi na drugih področjih izkazal za učinkovitega. Čaj iz konopljinih korenin ne vsebuje kanabinoidov, ampak vsebuje veliko preostalih koristnih kemičnih spojin.
Poznamo še čaja iz mlade in zrele konoplje, katera lahko zasledimo že na številnih prodajnih policah. Pri mladi konoplji ne zaužijemo toliko kanabinoidov kot pri čaju pripravljenem iz zrele konoplje, vendar v telo vnesemo veliko več vitaminov ter klorofila, kar prav tako blagodejno vpliva na naše telo. S čajem iz mlade konoplje lahko pripomoremo k razstrupljanju telesa, preprečujemo nastanek ledvičnih kamnov, izboljšamo prebavo,… S kanabinoidi, katere lahko zaužijemo s čajem iz zrele konoplje (za zaužitje kanabinoidov je potrebno čaju dodati kanček maščobe, saj se kanabinoidi vežejo nanjo), pa lahko pripomoremo k lajšanju in odpravljanju številnih težav (naštetih pri odstavku Konoplja v medicini).
Konoplja v kozmetiki
Konopljina kozmetika postaja vedno bolj “vroča roba” na trgu. Čeprav je kozmetičnim izdelkom povečini dodano le hladno stiskano konopljino olje ali eterično olje konoplje, postaja uporaba kanabidiola (CBD) ter ekstraktov celotnega spektra kanabinoidov v kozmetiki vse bolj razširjena, saj s številnimi raziskavami na tem področju nenehno odkrivajo številne blagodejne učinke.
Konopljino olje se lahko poleg prehrane, v kozmetiki uporablja samostojno (za nego kože, lasišča in nohtov), ali kot dodatek številnim izdelkom:
- Mila,
- šamponi,
- mazila
- balzami,
- kreme,
- šminke,
- dezodoranti,
- itd.
Endokanabinoidni sistem in kanabinoidni receptorji imajo zelo pomembno vlogo tudi pri kozmetiki, saj so (receptorji) razprostrti po celotnem telesu, vključno s kožo. Ob nanosu konopljinih kozmetičnih izdelkov z vsebovanimi kanabinoidi, kot je tudi CBD mazilo, se ti preko kože absorbirajo do kanabinoidnih receptorjev, ki s pomočjo endokanabinoidnega sistema lahko lajšajo ali celo odpravijo:
- Akne
- luskavico,
- vnetja,
- bolečine,
- artritis,
- revmo,
- mozoljavost,
- itd.
Z uporabo konopljine kozmetike lahko na naraven način poskrbimo za zdravo, mladostno in pravilno navlaženo kožo ter močno in zdravo lasišče.
Konoplja v medicini
Kot je že zgoraj omenjeno, se po znanih zapisih, konoplja v medicini uporablja že skoraj 5000 let. Že pred začetkom našega štetja so konopljo uporabljali kot anestetik (kitajska beseda za anestezijo – mázui (麻醉) v dobesednem prevodu pomeni zastrupitev s konopljo), za odstranjevanje krvnih strdkov, trakulje, lajšanje hemoroidov, bolečih oči, glavobolov, prebavnih motenj, porodnih bolečin,…
Skozi čas so znanje o konoplji nadgrajevali, tako da so v srednjem veku poznali tudi antiepileptične lastnosti konoplje. Poleg tega so jo uporabljali kot diuretik, antiemetik, antipiretik, pa tudi zaradi protivnetnih in analgetičnih lastnosti.
V 19. stoletju se je skokovito povečalo zanimanje za uporabo konoplje v medicinske namene, zato so v začetku 20. stoletja po svetu številna zdravila vsebovala “skrivno sestavino” – konopljo. Uporaba intravenoznih in iznajdba modernejših zdravil je konopljo potisnila na stranski tir. Pred tem (in množično prepovedjo uporabe konoplje) je bilo moč zaslediti več kot 2000 tovrstnih zdravil, približno tristotih proizvajalcev.
Šele izolacija posameznih kanabinoidov in kasnejše odkritje endokanabinoidnega sistema (njegovo odkritje štejejo za drugo največje odkritje v zgodovini medicine po odkritju uporabe sterilne tehnike) je spodbudilo ponovno zanimanje za konopljo. S tem so se začele nove raziskave, ki so le še potrdile številne blagodejne učinke, zaradi katerih so konopljo kot zdravilo uporabljali že pred tisočletji. Zaradi vse naprednejše tehnologije lahko danes “brez težav” selektivno izločamo posamezne kanabinoide ter tako lažje raziskujemo njihov vpliv na organizem. Seveda pa je za večino zdravstvenih težav, ki jih z uporabo CBD paste, CBD kapljic ter s konopljo na splošno lahko lajšamo, s strani medicine priporočena uporaba konopljine smole s celotnim spektom kanabinoidov, saj le-ti najbolje delujejo v sinergiji.
S konopljo naj bi lahko preprečevali nastanek, lajšali simptome in odpravljali marsikatere težave:
- Akne
- ADD in ADHD
- Aids
- ALS
- Alzheimerjeva bolezen
- Anoreksija
- Anksioznost
- Ateroskleroza
- Artritis
- Astma
- Avtizem
- Bipolarne motnje
- Bolezen norih krav
- Debelost
- Depresija
- Diabetes
- Endokrine motnje
- Epilepsijo
- Fibromialgijo
- Glavkom
- Huntingtonova bolezen
- Kožne težave
- Kronične bolečine
- Ledvične težave
- Metabolni sindrom
- Migrene
- Možganska kap
- Multipla skleroza
- Nevrodegeneracija
- OCD
- Odvisnost
- Odpornost na antibiotike
- Osteoporoza
- Parkinsonova bolezen
- Poškodbe hrbtenice
- Prebavne motnje
- Posttravmatska stresna motnja
- Rakava obolenja
- Razpoloženjske motnje
- Revma
- Shizofrenija
- Slabost
- Spalne motnje
- Srčne težave
- Stres
- Težave s črevesjem
- Vnetja
- itd.
Ne glede na to, da so številni učinki konoplje že dokazani, ljudstva pa jih poznajo že tisočletja, še vedno obstajajo predsodki o uporabi konoplje v medicinske namene. To je predvsem posledica dolgoletne zlorabe konoplje, saj večina ob besedi konoplja, še vedno najprej pomisli na zadetost. Drugi in najpomembnejši faktor pa je najverjetneje ta, da se farmacija boji izgube milijardnega monopola, zato so zaradi vse večjega pritiska primorani iskati rešitve, ki ne bodo tako močno vplivale na njihove nenasitne “žepe”.
Konoplja, tekstil in vlakna
Čeprav za konopljina vlakna ne moremo dejati da so najmehkejša na otip, pa lahko z gotovostjo rečemo, da imajo ena izmed najmočnejših rastlinskih vlaken, ki so odporna na UV svetlobo, plesen in sol. Prav zaradi teh lastnosti so iz konopljinih vlaken, poleg oblačil, stoletja izdelovali tudi vrvi in ladijska jadra. Na kitajskem so kot prvi začeli proizvajati konopljin papir, ki se za razliko navadnega papirja, ohrani veliko več časa. Tudi slavni slikarji, kot sta Van Gogh in Rembrandt, so uporabljali slikarska platna narejena iz konoplje (beseda canvas izhaja iz besede cannabis).
Kot je že zgoraj omenjeno, naj bi konoplja bila celo prva namensko gojena rastlina za pridelavo tekstila. Zaradi močnih vlaken in potreb delavskega razreda po kvalitetnih in vzdržljivih oblekah, je Levi Strauss svoje prve kavbojke naredil prav z uporabo konopljinih vlaken.
Konopljina vlakna se z vsakim pranjem nekoliko omehčajo, vendar se kljub temu številni proizvajalci odločajo za kombinirano uporabo tako konopljinih vlaken in npr. bombaža. Kot zanimivost – konoplja lahko na enaki površini proizvede do 250% več vlaken kot bombaž in do 600% več kot lan.
Poleg vzdržljivosti in odpornisti imajo konopljina vlakna in gojenje konoplje za pridobivanje le-teh, številne prednosti in pozitivne učinke na okolje:
- Ekološka pridelava: Konoplja ne potrebuje nikakršnih pesticidov, herbicidov ali umetnih gnojil za rast. Poleg tega tudi čisti, rahlja in ohranja vlažno zemljo, kar je odličen predpogoj za gojenje. Velja za odličen obnovljiv vir, saj življenjski cikel konoplje traja le nekaj mesecev.
- Hipoalergen: Konopljina vlakna so hipoalergena – ne povzročajo alergij in razdražene kože (razen pri zelo redkih posameznikih). Omenjeno je tudi, da naj bi konopljina vlakna ob stiku “ubila” razne bakterije, vključno z bakterijami Stafilokok-a.
- Zračnost in zaščita: Odlična izbira med poletjem, saj konopljina vlakna “dihajo”, vpijajo vlago in nas ščitijo pred UV žarki.
Konoplja v gradbeništvu
Kot je že znano, ima konoplja več deset tisoč načinov uporabe, in nekaj izmed njih, je tudi v gradbeništvu. Iz konoplje izdelujejo zidake, bloke, konopljin beton in izolacijo (konopljina volna).
Z zamenjavo običajnega gradbenega materiala s konopljinim, si lahko izboljšamo tudi kvaliteto življenja. Kako? Predvsem v vlažnem okolju, kjer se velikokrat pojavlja plesen in lahko občutno vpliva na dihala in zdravje, je uporaba konopljinega gradbenega materiala več kot le dobrodošla, saj je konoplja zračna in odporna na plesen. Konopljina izolacija je odličen ekološki nadomestek stekleni in kameni volni ter ima podobne izolacijske lastnosti kot slednja. Kot zanimivost, v Bio parku Nivo pri Žalcu stoji piramida – prvi objekt na slovenskem zgrajen z uporabo konopljinega betona.
Industrijska konoplja in navadna konoplja
Izgled
Najopaznejša razlika med industrijsko in navadno konopljo oziroma travo, ganjo, kanabis-em, marihuano, ali kakorkoli jo želimo poimenovati, je v samem izgledu. Industrijske sorte so navadno višje rasti, z ozkimi listi, maloštevilnimi vejami in rahlejšimi cvetovi. Nedovoljene sorte z večjo vsebnostjo kanabinoidov pa so navadno grmičaste oblike, precej razvejane s širokimi listi in kompaktnejšimi vršički.
Zgoraj naštete karakteristike predstavljajo pomemben dejavnik, kako se konopljo seje in goji. Industrijska konoplja je skorajda vedno sejana le nekaj 10 cm narazen, medtem ko se kanabis/ganja navadno sadi do nekaj metrov narazen. Industrijska konoplja ima navadno daljši življenjski cikel (od približno 100, vse tja do 150 dni), kot pa navadna konoplja oziroma kanabis, katere življenjski cikel traja približno 90 dni (odvisno od sorte).
Kanabinoidi v konoplji
Druga najopaznejša in najverjetneje najpomembnejša razlika med industrijsko in navadno konopljo je vsebnost kanabinoidov. No, kaj pa sploh so kanabinoidi? To so terpenofenolne kemične spojine, ki aktivirajo kanabinoidne receptorje, razprostrte po celotnem telesu. Kanabinoide delimo v 3 skupine:
- Endokanabinoidi – kanabinoidi proizvedeni v naših telesih
- Fitokanabinoidi – kanabinoidi zunanjega/rastlinskega izvora
- Sintetični kanabinoidi – kanabinoidi proizvedeni v laboratoriju
Eden izmed najpomembnejših dosežkov pri poznavanju kanabinoidov je zagotovo pojasnitev molekulske strukture dveh najpomembnejših kanabinoidov (CBD in THC), s strani Izraelskega znanstvenika Raphaela Mechoulama, v letih 1963 in 1964.
V sortah industrijske konoplje THC izjemoma presega zakonsko dovoljeno mejo 0,2%, medtem ko je vsebnost THC-ja v navadnih sortah precej višja (vse tja do 30%). Večina navadnih sort ne vsebuje veliko CBD-ja (navadno celo manj kot 1%), medtem ko industrijska lahko vsebuje tudi tja do 3% kanabidiola. Seveda pa se z odkrivanjem blagodejnih učinkov CBD-ja pojavlja vedno več medicinskih sort, ki jih lahko dobimo v razmerjih THC:CBD vse od 30:1, pa tja do 1:30.
CBD in THC
Konoplja se je mnoga leta povezovala le z zadetostjo in THC-jem. Ta trend se skokovito spreminja, saj kanabidiol (CBD) nima psihoaktivnih učinkov, poleg tega pa s številnimi raziskavami nenehno dopolnjujejo znanje o njegovem terapevtskem potencialu. CBD naj bi se učinkovito spopadal z avtoimunimi boleznimi (največji potencial se izkazuje pri epilepsiji), vnetji in številnimi zgoraj naštetimi težavami. CBD ima resnično širok terapevtski potencial, a lahko rečemo, da je postalo že dejstvo, da je za veliko večino težav priporočljiva uporaba konopljinih izdelkov s celotnin spektrom kanabinoidov.
Konoplja v Sloveniji
Ob osamosvojitvi Slovenije je bilo moč pridelovalcev konoplje prešteti na prste ene roke. V začetku so veljali tudi nekoliko strožji pogoji za pridelavo, kar je mnoge od tega odvračalo. Z leti se je tudi dovoljena meja THC-ja znižala (iz 0,3% na 0,2%), kar je najverjetneje povzročilo še več težav, saj številne sorte vsebujejo za odtenek več THC-ja. V zadnjih letih se je na tem področju veliko spremenilo, saj je za gojenje konoplje veliko lažje pridobiti ustrezna dovoljenja, konoplja pa postaja vse bolj prepoznavna po svojih lastnostih na vseh področjih, zato se vedno večje število kmetovalcev odloča zanjo. Kot zanimivost – med leti 2010 in 2015 se je velikost obdelovalnih površin v Sloveniji povečala za več kot 1000% in že leta 2017 smo v Sloveniji pridelali največ konoplje v Evropi, glede na število prebivalcev.
Seveda pa bi lahko bili pogoji za gojenje še boljši. Za zgled lahko vzamemo sosednjo Italijo, kjer so zaradi avtohtone sorte (Carmagnola) povečali zakonsko dovoljeno mejo tetrahidrokanabinola, ki znaša 0,6%. Problem se pojavi, ker je v Sloveniji vsako leto potrebno kupovati nova semena, ki so bila (največkrat) vzgojena v tujini, kjer so pogoji za rast drugačni. To se lahko pozna pri kakovosti konoplje in vsebnosti njenih učinkovin, saj je konoplja vajena drugačnega podnebja in prsti (kar pa se z vsako nadaljno generacijo izboljšuje).
Konoplja v prihodnosti
Konoplja ima ogromen potencial za nadomestitev surovin številnih izdelkov. Najočitnejši primer je pri izdelavi papirja in tekstila, saj vsako leto posečejo približno 7 milijonov hektarjev gozdov (sicer tudi za druge potrebe). Ta številka bi lahko bila precej manjša, saj za razliko dreves, konoplja raste zelo hitro, poleg tega pa je tudi kakovost vlaken in papirja veliko boljša. To je le en izmed primerov, kako bi lahko poskrbeli za boljši svet.
Velika odgovornost leži na nas samih, da se o tem izobrazimo, saj si s konopljo lahko izboljšamo kakovost življenja in zdravje, predvsem pa lahko pripomoremo k čistejši zemlji (konoplja se je izkazala za zelo učinkovito pri odstranjevanju težkih kovin iz zemlje), zmanjšanju nepotrebnih izdelkov (plastičnih vrečk, embalaž,…) kateri povečini pristanejo v oceanu – nastal je že tako velik “otok smeti”, ki se nahaja v Tihem oceanu, da je njegova površina večja kot 76 Slovenij (približno milijon petstotisoč kvadratnih kilometrov površine oceana). Pri takšnih podatkih se je potrebno precej zamisliti, saj bomo s takšnim načinom življenja zemljo dodobra uničili za prihodnje generacije.