Vas pestijo akne in jih nikakor ne uspete odpraviti? Ste poizkusili že mnogotere kreme, a vselej brez vidnega uspeha?

Brez skrbi, sedaj se lahko na popolnoma naraven način učinkovito spopadete z njimi. Naj vam CBD krema za akne priskoči na pomoč!

V nadaljevanju preverite zakaj je CBD krema za akne prava izbira in zakaj bi jo morali uporabljati tudi vi. Ne odlašajte, koža vam bo hvaležna!

Zakaj CBD krema za akne?

Akne so ena najpogostejših bolezni kože. Pogosteje se pojavljajo v mladosti, a tudi v zrelih letih niso nikakršen neznanec.

V primeru nezdravljenja aken, lahko vaša koža postane polna brazgotin, ki jih je veliko težje odpraviti kot same akne. Zato je pomembno, da z vašim tretmajem začnete takoj. In nič ni bolj učinkovitega kot CBD krema za akne. Zakaj?

CBD ima izjemno širok terapevtski potencial – pri odpravljanju aken pa imata ključno vlogo njegovo protivnetno delovanje in uravnavanje proizvodnje sebuma. Prav prekomerna proizvodnja sebuma kože velja za glavnega krivca pri nastanku aken.

Ko CBD-ju dodamo še skrbno izbrane in le naravne sestavine, dobimo izjemno učinkovito CBD kremo, ki se odlično izkaže pri odpravljanju aken, kot tudi negi vsakršnega tipa kože.

Kako in zakaj nastanejo akne?

Za boljše razumevanje kako nastanejo akne, je dobro vedeti, kako vaša koža sploh deluje.

Koža je prekrita z majhnimi luknjicami (porami), ki so povezane z žlezami lojnicami, katere se nahajajo pod vašo kožo. Žleze lojnice proizvajajo sebum in ga “pošiljajo” proti površini kože, le-ta pa s seboj odnaša odmrle kožne celice. V samem sebumu, pa tudi na povrhnjici kože se nahajajo bakterije (Cutibacterium acnes) ki skrbijo za presnovo sebuma in pridobivanje hranil, pomembnih za zdravo kožo.

Akne nastanejo ko:

• sebum in odmrle kožne celice zamašijo vaše pore,
• hormoni ali hormonsko neravnovesje povzročita prekomerno proizvodnjo sebuma,
• bakterije (Cutibacterium acnes) povzročijo vnetje.

Sprožilci

Akne ne nastanejo kar “čez noč”, ampak poleg zgoraj naštetih dejavnikov, poznamo tudi nekatere sprožilce, ki lahko sprožijo ali poslabšajo že nastale akne.

Zdravila, ki vsebujejo kortikosteroide, testosteron, litij, antikonvulzante, barbiturate, androgene steroide, bromide in/ali jodide lahko povzročijo akne ali aknam podobne izbruhe.

Ponovno naj omenimo hormone – med puberteto se bistveno poveča nivo spolnih hormonov, imenovanih Androgeni hormoni. Ko se nivo teh hormonov poveča, se povečajo tudi žleze lojnice in posledično tudi proizvodnja sebuma.

Uživanje prerane z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov (npr. kruh, testenine, krompir) naj bi lahko pripomoglo k nastanku aken – vemo pa, da jih skorajda zagotovo poslabšajo.

Čeprav stres ne povzroča aken, naj bi bil pomemben dejavnik za poslabšanje že nastalih aken.

Kaj vpliva na nastanek aken?

• Leta – ljudje vseh starosti lahko dobimo akne, vendar se pogosteje pojavljajo pri najstnikih in najstnicah.
• Hormonske spremembe – dva dejavnika, ki bistveno vplivata na hormonske spremembe sta puberteta in nosečnost.
• Zgodovina – genetika prav tako vpliva na nastanek aken in obstaja bistveno večja možnost, da se vam bodo akne pojavile, če so jih imeli tudi vaši starši.
• Mastne ali oljnate substance – akne se lahko pojavijo, ko vaša koža pride v stik z (pre)mastnimi kremami, losjoni in drugimi stvarmi. Prav zato je Hempika CBD krema za akne idealna tudi za vsakodnevno nego kože, saj je narejena na vodni osnovi.
• Telefoni, slušalke, čelade in podobno – ko je vaša koža nenehno v stiku s stvarmi, ki ne dihajo dobro, se tveganje za akne bistveno poveča.

Zakaj Hempika CBD krema za akne?

Hempika CBD krema za obraz je narejena z mislimi na vašo kožo. Narejena je na vodni osnovi, izključno iz naravnih sestavin. Prav zaradi tega in zaradi vsebnosti CBD velja za odlično sredstvo za odpravljanje aken, kot tudi za vsakdanjo nego vseh tipov kože.

Ne iščite naprej in ne izgubljajte se v pravi poplavi izjemno dragih izdelkov za odpravljanje aken. Obiščite spletno trgovino Hempika in si še danes zagotovite svojo, cenovno ugodno in popolnoma naravno CBD kremo za akne! Koža vam bo hvaležna.

Viri:
[1] Acne
[2] The Anti-Inflammatory Effects of Cannabidiol (CBD) on Acne
[3] CBD for acne: Does it work?

V nadaljevanju boste spoznali 5 izjemnih koristi konopljinega olja za nego kože in zakaj bi ga morali začeti uporabljati tudi vi.

Koristi konopljinega olja za nego kože

Konopljino olje velja za pravo superživilo, zahvaljujoč omega maščobnim kislinam, vitaminom, mineralom ter preostalim učinkovinam pa se odlično obnese tudi pri negi vseh tipov kože.

Vlaži kožo

Konopljino olje je zelo podobno kožnim lipidom, kar pomeni, da zlahka prodre v celice in poskrbi da bo vaša koža pravilno navlažena. Zaradi omenjene podobnosti, konopljino olje ne zamaši por in je primerno za nego vseh tipov kože.

Zmanjšuje vnetja

Gama linolenska kislina (omega-6) in naravne fenolne spojine, ki so prisotne v hladno stiskanem konopljinem olju igrajo ključno vlogo pri izločanju prostih radikalov ter lajšanju različnih vrst vnetij.

Konopljino olje pa nima le koristi za nego kože – glede na raziskave, se konopljino olje prav zaradi omega maščobnih kislin učinkovito spopada ne le s kožnimi vnetij, temveč zmanjšuje vnetje tudi pri revmatoidnem artritisu, multipli sklerozi in sindromu razdražljivega črevesja.

Lajša atopični dermatitis

Nedavna dermatološka raziskava je potrdila, da uživanje konopljinega olja lajša simptome atopičnega dermatitisa oziroma ekcema. Ponovno se lahko zahvalimo omega maščobnim kislinam, saj kot vidimo, imajo le-te izjemne koristi za nego kože.

Se bojuje proti aknam

Mnogi izmed nas imamo težave z neuravnovešeno mastnostjo kože. To pomeni, da sebum kože postane debelejši, kar vodi k zamašenim poram in nastanku aken. Linolenska kislina, katere je v konopljinem olju celo več kot 50%, poskrbi, da na naraven način koža ponovno uravnovesi proizvodnjo sebuma.

Na ta način se lahko uspešno spopademo z aknami, posledično pa bo koža postala čistejša in bolj zdrava.

Preprečuje staranje kože

Nastajanje kožnih gub in staranje kože je nekaj, čemur se žal ne moremo izogniti. Na srečo pa lahko s pomočjo konopljinega olja to bistveno upočasnimo. Vitamini A, D in E, minerali, omega maščobne kisline in fitonutrienti v konopljinem olju bodo poskrbeli, da bo vaša koža postala napeta in sijoča – tako boste lahko ohranjali mladostniški videz še mnoga leta.

Kako uporabljati konopljino olje?

Koristi konopljinega olja lahko najbolje izkoristite z redno uporabo le-tega. Priporočljivo je, da dnevno zaužijete jedilno žlico (oziroma 15 ml) ter tako poskrbite za zdravo telo – zdravo telo pa pomeni tudi zdravo in sijočo kožo.

Da boste kar najbolje poskrbeli za vašo kožo, konopljino olje nanesite neposredno na kožo in ga z nežnimi krožnimi gibi vtrite vanjo.

Seveda lahko konopljino olje dodate tudi vašemu priljubljenemu kozmetičnemu izdelku ali pa razmislite o uporabi izdelkov za nego kože, ki konopljino olje že vsebujejo. Dobra primera naravne kozmetike sta konopljino CBD maslo za telo z dodanim konopljinim oljem ter CBD mazilo – oba izdelka vsebujeta le skrbno izbrane naravne sestavine, ki se odlično obnesejo za nego vseh tipov kože.

Zakaj uporabljati Hempika konopljino olje

Da boste kar najbolje izkoristili koristi konopljinega olja za nego kože, potrebujete kakovostno, hladno stiskano konopljino olje.

Konopljino olje Hempika je hladno iztisnjeno iz skrbno izbranih konopljinih semen slovenske konoplje. Olje stiskamo večkrat letno, saj le na tak način lahko zagotovimo svežino in vrhunsko kakovost.

Viri:
[1] What Are the Benefits of Hemp Oil?
[2] 3 Reasons to use Hemp Seed Oil for Acne, Blemish-prone + Oily Skin

To je le nekaj rutin za nego kože in las, za katere vas večina verjame, da delujejo. A resnica je, da teh produktov sploh ne potrebuješ. Tvoja koža in lasje se čisto dobro znajdejo tudi brez dodatne pomoči čudežnih krem in luksuznih serumov. No, vsaj v večini primerov.

Tovarna lepotnih kemikalij

Tvoja koža ne potrebuje ničesar. Človeško telo je tovarna lepotnih sestavin, ki jih uporablja za vlaženje, piling, zaščito, zdravljenje in celo čiščenje. Kožo bogatijo lastni ceramidi, peptidi, antioksidanti in antimikrobi, encimi, epidermalni rastni faktorji, matične celice, kolagen in vlažilna sredstva, hialuronska in mlečna kislina, esencialne maščobne kisline in še bi lahko naštevali. Dragocena “steklenička,” ki jo imaš vedno pri roki in je razvita samo zate.

Koža se vlaži sama

Sebum ali tanka oljna plast na tvoji koži pomaga zadrževati vlago in prepreči nadaljnje izsuševanje kože. Na površini se lojnice mešajo z esencialnimi maščobnimi kislinami, vitaminom E in tvojimi lastnimi ceramidi ter tvorijo kožno pregrado, ki upočasni izhlapevanje.

Koža se lušči sama

Ne skrbi, tvoja koža ne potrebuje piling gela. Mrtve celice se odluščijo tudi po naravni poti. Ta proces imenujemo deskvamacija.

Koža se zaščiti sama

Sončni žarki, patogeni in onesnaženje iz okolja, lahko poškodujejo tvojo kožo. Tanek kisel film na tvoji koži učinkovito nevtralizira bakterije in viruse, zmanjšuje oksidativni stres in ščiti pred poškodbami prostih radikalov.

Koža se zaceli sama

Ali gre za odrgnino, ureznino ali sončno opeklino, koža sproži zapleten proces celjenja, ki rekrutira določene celice za nego poškodovanega področja. Ena vrsta teh celic so fibroblasti, ki proizvajajo kolagen in elastin, da nadomestijo poškodovano kožo.

Koža se čisti sama

Tvoj limfni sistem nenehno osvobaja kožne celice toksinov in odpadnih snovi. Znoj in sebum učinkovito izpirata pore in nevtralizirata bakterije. A kot vsako živo bitje se boš tudi ti želel(a) včasih splaknit. In voda je v tem primeru čisto OK.

Odstrani in dodaj! Ampak, zakaj?

Ko si obraz umiješ z izdelkom za čiščenje, ta odstrani vse nečistoče kot tudi dragocena olja, ki jih tvoja koža skrbno proizvaja in formulira samo zate. Zdaj, ko je koža čista in dišeča, seveda ne smeš pozabiti tudi na dragoceno kremo priznanega podjetja, s katero ji povrneš vlago in druge sestavine, da bo lepa, sijoča in zdrava. Pa bo res?

Za odstranjevanje nečistoč, potu in odvečnega sebuma je čisto dovolj tudi mlačna voda. Koža tako obdrži tanek film luksuznega seruma, ki je bil razvit samo zate. In ti imaš ta privilegij, da ga lahko uporabljaš brezplačno vse življenje.

Kaj pa lasje?

Tudi lase lahko umivaš izključno z vodo. Ta metoda je poznana pod imenom “no poo metoda”, kar enostavno pomeni, da ne uporabljaš šampona oziroma drugih izdelkov za nego las. Čas, ki ga lasišče potrebuje, da se na to privadi, lahko variira od različnih dejavnikov, kot so dolžina las, pogostost umivanja, proizvodnja sebuma itd. V kolikor se podajaš na to pot, naj te opomnim, da bodo tvoji lasje nekaj časa izgledali grozno, preden bodo postali bujni, zdravi in sijoči. Pomaga, če imas krajše lase (a ni nujno), ki si jih pogosteje umivaš z vodo in postopoma povečuješ intervale med umivanji s šamponom.

Ali sploh potrebujem izdelke za nego kože in las?

Ideja, da so izdelki za nego kože in las večinoma nepotrebni, ni nova. Priznati si moramo tudi, da je veliko kozmetičnih izdelkov na trgu neučinkovitih in celo škodljivih. A vseeno. Če imaš zelo suho kožo, je vsekakor priporočljiva uporaba vlažilne kreme ali masla za telo. Zaželeno je, da si roke umivaš z milom, saj tako učinkovito odstraniš vse bakterije in viruse. Če se izpostavljaš soncu, nujno nanesi kremo z zaščitnim faktorjem! Če je le mogoče, uporabljaj naravne izdelke za nego kože in las, ki ne vsebujejo parabenov, mineralnih olj, umetnih barvil, dišav, konzervansov, emulgatorjev in zgoščevalcev. Vedno preberi in preveri sestavine! Tudi tu velja rek: Manj je vec!

Vsi smo gotovo že slišali za CBD kapljice in konopljino olje, kar ni isto. CBD kapljice so rezultat ekstrakcije zelenih delov industrijske konoplje in vsebuje predvsem celoten spekter terapevtskega potenciala kanabinoidov in drugih biološko aktivnih učinkovin, medtem ko je superživilo konopljino olje proizvedeno s hladnim stiskanjem semen, zato se ponaša z visoko vsebnostjo esencialnih maščobnih kislin, beljakovin, vitaminov in mineralov. Kako v pravi poplavi CBD kapljic na trgu izberemo prave zase?

Kaj so CBD kapljice?

CBD kapljice so tekoča oljnata tekočina, pridobljena z raztopitvijo konopljinega ekstrakta z visoko vsebnostjo kanabinoidov (t. i. konopljine smole) v nosilnem olju v želenem razmerju. Nosilno olje je lahko bodisi konopljino, olivno, kokosovo itn.

Sestava CBD kapljic

Glavne sestavine CBD kapljic so:

• Fitokanabinoidi,
• Terpeni,
• Flavonoidi,
• Maščobne kisline,
• Vitamini,
• Aminokisline,
• Ketoni,
• Glikozidi,
• Rastlinski voski,
• Pigmenti,
• Voda,..

Kaj vpliva na kakovost CBD kapljic?

Kakovost CBD kapljic je zelo odvisna od konopljine biomase, izbranega topila in metode ekstrakcije, s katero izvlečemo ekstrakt, ki je osnova našega izdelka.

CBD oz. kanabidiol in ostali naravno prisotni kanabinoidi, ki jih najdemo v industrijski konoplji, so hidrofobne molekule ‒ niso topni v vodi, zato se dobro topijo v (polarnih) topilih, kot so na primer alkohol, butan, ogljikov dioksid itd. Poleg tega nikakor ne smemo pozabiti na vprašanje kakovosti izbranih delov rastline, ki jih vstavimo v ekstrakcijsko posodo.

CBD kapljice Hempika so pridobljene z raztopitvijo konopljinega ekstrakta, izluženega s sodobno in okolju najprijaznejšo metodo – s superkritičnim ogljikovim dioksidom. Poleg tega je biomasa (industrijska konoplja) ekološko gojena v Sloveniji in na Hrvaškem v skladu s smernicami dobre kmetijske in nabiralne prakse (ang. GACP).

Smernice dobre kmetijske in nabiralne prakse določajo pravila gojenja rastlin, njihovega sušenja in shranjevanja skupaj z ustreznimi higienski standardi in zagotavljanjem sledljivosti celotnega procesa.

Superkritična CO₂ ekstrakcija velja za najčistejšo, saj v primerjavi z alkoholno in butansko ekstrakcijo v končnem ekstraktu ne pušča nikakršnih primesi. Priporočilo za pridobivanje ekstraktov iz konoplje s superkritično CO₂ ekstrakcijo je Nemški zvezni inštitut za zdravila in medicinske pripomočke celo vključil v svojo monografijo DAB 2019.

Uporaba CBD kapljic

V znanstvenih raziskavah CBD kapljice celotnega spektra biološko aktivnih in neaktivnih učinkovin aplicirajo na različne načine:

1. Topično: vmešavanje v kreme, losjone in druge pripravke za kožo.
2. Oralno/sublingvalno: izsledki raziskav nakazujejo, da naj bi bila absorpcija učinkovin najučinkovitejša, če se CBD kapljice za nekaj časa zadrži pod jezikom (raziskave poročajo o 20‒40-% absorpciji kanabinoidov). Učinek naj bi se dosegel po 15‒60 minutah, vrh učinka pa v dveh urah po zaužitju. Razpolovna doba kanabinoidov v telesu naj bi bila od 6 do 8 ur, učinek presnavljanja v jetrih pa zanemarljiv.
3. Rektalno: izsledki raziskav nakazujejo na 40‒60-% absorpcijo kanabinoidov ob uporabi rektalnih svečk. Učinek naj bi se dosegel po 15‒30 minutah. Pri rektalni uporabi naj bi se izognili presnavljanju kanabinoidov v jetrih. Trenutno se rektalna uporaba uporablja le poskusno, saj znanstveniki še vedno ne vedo, kolikšen delež učinkovine doseže krvni obtok.

CBD kapljice in endokanabinoidni sistem

Endokanabinoidni sistem je endogeni biološki sistem, preko katerega se v telesu sporazumevajo celice, tkiva in organi. Sestavljen je iz endokanabinoidov, kanabinoidnih receptorjev, sinteznih encimov in beljakovin, razprostrtih po celotnem živčnem sistemu. Je kompleksen sistem signalizacije, ki si ga človek deli z vsemi vretenčarji in se je razvil pred več kot 600 milijoni let.

Endokanabinoidni sistem opravlja najrazličnejše naloge z enim samim ciljem – homeostazo. Omogoča, da se fiziološki procesi in telesna zgradba organizma kljub večjim spremembam v okolici bistveno ne spreminjajo.

Ko je naše živčevje preveč vzdraženo zaradi poškodbe, stresa, močnih čustev ali bolezni, začne po nevronih potovati preveč živčnih impulzov. V tem primeru se začnejo izločati endokanabinoidi in sproščanje nevrotransmiterjev se upočasni. Sledi sprememba v razpoloženju, apetitu, intenziteti bolečine in spominu.

Ali je naš endokanabinoidni sistem v dobri kondiciji?

Doc. dr. Tanja Bagar v svoji knjigi z naslovom Konoplja v medicini izpostavlja, da moramo, če želimo vedeti, ali je naš endokanabinoidni sistem (še vedno) v dobri formi, čim bolj objektivno in kritično preprašati 5 področij našega življenja: prehranjevanje, spanje, sproščanje, pozabljanje in imunski sistem. Obenem si moramo odgovoriti na naslednja vprašanja:

1. “Ali imamo uravnotežen apetit?
2. Ali dobro spimo, se zbudimo spočiti in polni energije?
3. Ali imam v mišicah dovolj moči za svoje dnevne aktivnosti? Ali se naše mišice zvečer dobro sprostijo?
4. Ali se spomnimo informacij, ki so nam pomembne, in ali lahko pozabimo nepomembne vsakodnevne informacije?
5. Ali naš imunski sistem dobro deluje? Ali le redko zbolimo zaradi sezonskih okužb?”

Avtorica ocenjuje, da »naš endokanabinoidni sistem najverjetneje dobro deluje in ustrezno ščiti našo biokemijo, če smo na vsa vprašanja odgovorili z »DA«. Če pa smo na kakšno ali več vprašanj odgovorili z »NE«, je najbrž čas, da podpremo delovanje našega endokanabinoidnega sistema in ga nahranimo.«

Kako podpremo in nahranimo endokanabinoidni sistem?

Industrijska konoplja vsebuje skupno preko 1200 aktivnih bioloških učinkovin. Izmed vseh sta najbolj znana zgoraj že omenjena fitokanabinoida kanabidiol (CBD) in tetrahidrokanabinol (THC).

Nepsihoaktiven CBD je najbolj zastopan fitokanabinoid v industrijski konoplji. Zaradi minimalnega deleža THC-ja (manj kot 0,2 % v končnem izdelku) izvleček iz takšne sorte ne povzroča omame.

Ostali zelo pomembni oz. trenutno bolje raziskani fitokanabinoidi so še: THCA, THCV, CBDA, CBDV, CBG, CBGA, CBN, CBC itd. – vsak s svojstvenimi neposrednimi učinki na naš organizem.

Zaradi izjemne podobnosti zgradb molekul se fitokanabinoidi vežejo na enake po našem telesu razprostrte kanabinoidne raceptorje kot endokanabinoidi. To je glavni razlog, da CBD kapljice oziroma konoplja na splošno nakazuje izjemen terapevtski potencial na vseh področjih, povezanih z zgoraj omenjenim endokanabinoidnim sistemom.

Sinergični oz. »Entourage« efekt učinkovin v CBD kapljicah

CBD kapljice Hempika vsebujejo konopljin ekstrakt celotnega spektra biološko aktivnih in neaktivnih učinkovin industrijske konoplje, tj. kanabinoidov, terpenov, flavonoidov, aminokislin, vitaminov itd.

Vse zgoraj omenjene učinkovine igrajo pomembno vlogo pri doseganju znanstveno dokazanega “entourage” efekta – učinkovitega delovanja kanabinoidov (in drugih učinkovin) v sinergiji.
CBD kapljice celotnega spektra so v primerjavi bodisi z naravnimi izolati (tj. skrbno prečiščenimi naravnimi ekstrakti) bodisi s sintetičnimi kanabinoidi zaradi delovanja učinkovin v sinergiji (»entourage« efekt) bistveno bolj učinkovite. Znanstveniki so ugotovili, da za doseganje primerljivega učinka potrebujejo občutno manjšo količino naravnih izvlečkov celotnega spektra.

CBD kapljice in sodobna znanost

CBD kapljice s celotnim spektrom veljajo za najbolj cenjene, saj so se pri večini raziskav izkazale za najučinkovitejše.

Poznamo namreč tri vrste CBD kapljic:

1. CBD kapljice s celotnim spektrom učinkovin: poleg kanabidiola (CBD) so v končnem izdelku zastopani tudi ostali kanabinoidi, terpeni, flavonoidi, voski, pigmenti in druge konopljine učinkovine;
2. CBD kapljice s širokim spektrom učinkovin: z nadaljnjo predelavo primarnega konopljinega ekstrakta količina THC-ja sicer pade pod nivo detekcije, vendar tekom procesa žal izgubimo tudi nekaj preostalih konopljinih učinkovin;
3. CBD kapljice s CBD izolatom: CBD izolat je prečiščena in kristalizirana oblika konopljinega ekstrakta, ki vsebuje več kot 99 % kanabidiola (CBD), zato takšne kapljice vsebujejo le CBD.

Znanstveno dokazan “entourage” efekt – efekt učinkovitega delovanja kanabinoidov (in drugih učinkovin) v sinergiji – nakazuje, da je prav medsebojna interakcija celotnega spektra kanabinoidov in našega endokanabinoidnega sistema tista, ki najučinkoviteje udejanja izjemen terapevtski potencial konoplje.

CBD kapljice Hempika pridobimo z raztopitvijo konopljinega ekstrakta z visoko vsebnostjo kanabinoidov v nosilnem konopljinem olju. V primerjavi s konopljino smolo so CBD kapljice tekoče in imajo nekoliko nižjo vsebnost kanabinoidov, zato veljajo za odlično vstopno točko v svet CBD izdelkov in posledično podporo ter okrepitev endokanabinoidnega sistema.

Svetovna zdravstvena organizacija in CBD kapljice

Svetovna zdravstvena organizacija (ang. WHO) je leta 2018 na podlagi znanstvenih objav objavila poročilo z naslovom »Cannabidiol (CBD) Critical Review Report«, v katerem ugotavlja, da molekula kanabidiola (CBD) ob normalni uporabi ne povzroča stranskih učinkov, v primeru prekomernih količin pa naj bi bili le-ti minimalni (tj. utrujenost, diareja, sprememba apetita itd.). Poleg tega se ne pojavijo pri vsakem posamezniku in izginejo ob zmanjšanju zaužite količine. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja tudi, da CBD ne povzroča pretiranega sproščanja dopamina in je popolnoma nepsihoaktiven (strah pred zasvojenostjo s CBD-jem, ki je običajno povezan z zasvojenostjo pri drogah, kot so na primer opiati, ni prisoten).

CBD in drugi fitokanabinoidi se v jetrih metabolizirajo s pomočjo citokromov P450 (družino jetrnih encimov, ki s kisikom razstrupljajo kemične snovi v zdravilih), kar lahko ob znatnih količinah oz. visokih odmerkih povzroči toksične učinke nekaterih zdravil, zmanjša njihov farmakološki učinek oz. povzroči nezaželen učinek le-teh. Učinek presnavljanja manjših odmerkov v jetrih (posamezne znanstvene raziskave majhne odmerke definirajo do 0,5 mg CBD/kg/dan oz. do 1,0 mg CBD/kg/dan) naj bi bil zanemarljiv. Svetovna zdravstvena organizacija v zgoraj omenjenem poročilu v primeru rednega jemanja zdravil pred začetkom redne uporabe izvlečkov iz konoplje priporoča posvetovanje z osebnim zdravnikom.

V raziskavah znanstveniki terapijo vedno začnejo počasi (z nizkimi odmerki) in odmerke postopoma povečujejo. Začetni nizki dnevni odmerek (npr. nekaj kapljic) navadno razdelijo na dva ali tri še manjše: jutranjega, popoldanskega in večernega. Vsakih nekaj dni (ali tedensko) odmerek koračno povečujejo in to počnejo, dokler ne posameznik najde svojega optimalnega odmerka. Ugotovili so namreč, da za odmerjanje konopljinih izvlečkov ne velja pravilo ene količine, prave za vse – ravno obratno, vprašanje odmerjanja se je izkazalo za zelo individualno in specifično za vsakega posameznika.

V znanstvenih raziskavah so uporabljeni zgolj kakovostne in standardizirane CBD kapljice, ki imajo znano poreklo in analizne certifikate, zato je pomembno, da so vsi CBD izdelki Hempika proizvedeni v skladu s standardi dobre proizvodne prakse (ang. GMP). Koncentracija kanabinoidov v izdelkih je standardizirana. Slednje potrjujejo analizni certifikati, izdani v akreditiranem laboratoriju ISO/IEC 17025. Analizni certifikati so izdani za vsako novo serijo proizvodov.

CBD kapljice Hempika poleg prvovrstnega konopljinega ekstrakta vsebujejo nosilno konopljino olje, torej vsebujejo tudi vse učinkovine le-tega.

Pogosta vprašanja o CBD kapljicah

Če bi konoplja lahko govorila, bi poslušalcem gotovo postregla z epom o razvoju tehnik pridelave in predelave rastlin skozi človeško zgodovino. Znano je namreč, da so konopljo na področju Tajvana uporabljali že pred več kot 10.000 leti, torej je njena zgodba primerljiva z zgodbo pšenice, na udomačitvi katere naj bi temeljil razvoj civilizacije, kot jo poznamo. Še danes velja, da kultura brez moke in kruha potone.

Kaj je konopljina moka?

Konopljina moka je proizvod grobega mletja konopljine pogače in kot takšno jo, poleg vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin in beljakovin, sestavljajo tudi znatne količine prehranskih vlaknin ter ogljikovih hidratov, to pa zato, ker se slednji dve sestavini prvenstveno nahajata v semenski lupini.

Kako je proizvaja konopljina moka?

Konopljina semena so izvor in polnovredna konopljina moka je nasledek. Najprej s pomočjo stiskalnice za hladno stiskanje iz zrelih oljnih semen iztisnemo prvovrstno konopljino olje, nato pa konopljino pogačo, tako imenovani preostanek semen, posušimo, zmeljemo in presejemo.

Ekološka konopljina moka Hempika je proizvedena iz semen industrijske konoplje, na ekološki način pridelane na slovenskih tleh, s kontroliranim poreklom od setve do končnega izdelka. Opremljena je s certifikatom SI-EKO-002, s katerim uradni certifikacijski organ potrdi izdelavo živil iz ekološko pridelanih surovin in skladnost predelave, pakiranja, skladiščenja in celo transporta z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo.

Razlika med konopljino moko in proteini

Konopljina moka je proizvedena z grobim mletjem konopljine pogače – konopljina pogača je izraz za preostanek semen, ki nastane ob stiskanju olja. V nadaljevanju proizvodnega procesa moko fino presejemo (odstranimo večje delce semenskega ovoja) in tako v ospredje postavimo z beljakovinami bogato notranjost semen, kar imenujemo konopljin proteinski prah oz. konopljini proteini – beljakovine.

Hranilna vrednost polnovredne konopljine moke

Seme industrijske konoplje je pšenično zrno na popolno potenco n. Dokaz? Neoluščena konopljina semena za uživanje v povprečju vsebujejo kar 33 % nenasičenih maščobnih kislin, 24 % beljakovin, 21 % prehranskih vlaknin, ogljikove hidrate (23 %), vitamine in minerale, zato nesporno kraljujejo na seznamu semen z največjo hranilno vrednostjo.

Predstavljajo tudi neverjetno lahko prebavljiv, uravnotežen in popoln vir beljakovin oz. aminokislin, prehranskih vlaknin in esencialnih maščob kislin. Najbolje je, da o prehranski uravnoteženosti ekološke polnozrnate konopljine moke, kot nasledka semen spregovori prehranska tabela:

Povprečna hranilna vrednost / 100 g
Energijska vrednost 1700 kJ / 406 kCal
Maščobe 11,1 g
– od tega nasičene maščobe 1,1 g
Ogljikovi hidrati 42,6 g
– od tega sladkorji 1,4 g
Prehranske vlaknine 36,5 g
Beljakovine 33,5 g
Sol 0,03 g

Konopljina moka ne vsebuje glutena in laktoze, zato je več kot primerna za ljudi s celiakijo, alergijo na gluten ali glutensko preobčutljivostjo. V kombinaciji s hladno stiskanim konopljinim oljem je zaradi visoke vsebnosti prehranskih vlaknin in beljakovin priljubljena tudi kot spremljevalka PALEO in LCHF načinov prehranjevanja, v primeru konopljinih proteinov in oluščenih konopljinih semen, pa slednje velja tudi za KETO diete.

Ali lahko zgolj s tabelo hranilne vrednosti zadovoljivo utemeljimo izraze, kot so ‘lahka prebavljivost’, ‘popoln vir aminokislin’, ‘zdrav način prehranjevanja’, ‘primerno za vsakodnevno uporabo’ itd.? Morda lahko, ker pa neumnih vprašanj ni, poskušajmo razdelati, zakaj naj bi konopljina moka, kombinirana z zdravim življenjskim slogom in uravnoteženo prehrano, ugodno vplivala na naše zdravje?

Idealno razmerje esencialnih maščobnih kislin

Najvišjo kakovost polnozrnate konopljine moke vzdržujemo s predelavo izključno hladno stiskanih semen ekološke pridelave. Navkljub iztisnjenemu olju iz semen, se v konopljini pogači esencialne maščobne kisline ohranijo v razmerju 3:1 (omega-6:omega-3); idealno za človeško telo z njemu lastnim naravnim razmerjem 4:1. Večkrat nenasičenih maščobnih kislin (tj. omega-3, omega-6 in omega-9), nujnih za zdravje našega srca ter možganov, telo namreč ne more proizvesti samo, zato jih moramo prejeti s hrano.

Popolne beljakovine

Beljakovine so sestavljene iz aminokislin, med sabo povezanih v različna zaporedja. Tako kot v primeru maščob, tudi pri aminokislinah poznamo takšne, ki jih telo ne more sintetizirati samo, zato živila, ki vsebujejo dovoljšne količine vseh devetih esencialnih aminokislin, imenujemo popolne beljakovine. Obenem so z raziskavami hitro prebavljivih beljakovin edestin-a – edestin predstavlja 60-80% delež vseh beljakovin, prisotnih v semenih industrijske konoplje – in albumin-a ugotovili, da je približno 91-98% konopljinih beljakovin prebavljivih, kar pomeni, da lahko naše telo izkoristi skoraj vse aminokisline ki jih vsebuje konopljina moka.

36% prehranskih vlaknin

Prehranske vlaknine uvrščamo med prebiotike, tj. sestavne dele hrane, ki jih želodčni encimi ne morejo razgraditi, zato jih kot hranila lahko porabijo mikroorganizmi v debelem črevesu, odgovorni za uravnavanje pH vrednosti črevesne flore. Slednje je izjemnega pomena za zdravje našega organizma, saj se kar 70 % celic imunskega sistema nahaja v črevesju. Nič čudnega, da naj bi zadosten vnos prehranskih vlaknin zaviral nastanek cele vrste motenj in bolezni, kot na primer: zaprtost, prekomerna telesna teža, povišan holesterol v krvi, sladkorna bolezen itd.

Vitamini

• Vitamin E – deluje kot antioksidant ter ima pomembno vlogo pri razvoju živčevja.
• Tiamin (Vitamin B1) – skrbi za konverzijo ogljikovih hidratov in aminokislin v energijo, prevajanje živčnih signalov med celicami živčevja in je ključnega pomena za zdravo srce, mišice in živčni sistem.
• Riboflavin (Vitamin B2) – pomemben za rast, reprodukcijo, nastajanje rdečih krvničk, pripomore k zmanjšanju težav z vidom in skrbi za zdravo kožo.

Minerali

• Kalcij – skupaj s fosforjem je zelo pomemben pri razvoju kosti in zobovja, pripomore k ohranjanju krvnega pritiska, preprečevanju nastanka krvnih strdkov, krčenja mišic in skrbi za normalno delovanje srca.
• Železo – železo je eno glavnih komponent hemoglobina in mioglobina (mišičnega hemoproteina), ki skrbita za dovod kisika v krvi in mišicah. Železo je ključnega pomena za nastajanje celic, aminokislin, hormonov, živčnih prenašalcev in ATP-ja.
• Baker – skrbi za shranjevanje in metabolizacijo železa, formacijo hemoglobina in kolagena, pripomore k dovajanju kisika telesu in je potreben za razvoj možganov ter medcelično komunikacijo.
• Mangan – sodeluje pri formaciji vezivnega tkiva, kosti in reproduktivnih hormonov.
• Kalij – pripomore k telesnemu ravnovesju in rasti, skrbi za ravnovesje vode med celicami in telesnimi tekočinami, ravnovesje elektrolitov, celično integriteto ter je ključnega pomena za pravilno delovanje srca, prenos živčnih impulzov.

Pozitivni učinki redne uporabe konopljine moke

Popoln profil aminokislin, lahka prebavljivost, hranilna uravnoteženost, visoka vsebnost prehranskih vlaknin, esencialne maščobne kisline, ogljikovi hidrati, vitamini in minerali. Kakšni naj bi bili konkretni fiziološki učinki, povezani z omenjenimi karakteristikami?

1. Izboljšanje prebave.
2. Zmanjšanje lakote.
3. Regeneracija mišic.
4. Zmanjšanje možnosti nastanka bolezni srca in ožilja.
5. Povečanje energije in produktivnosti.
6. Uravnavanje ravni holesterola.
7. Okrepljen imunski sistem.

Formula ekološke konopljine moke Hempika poleg naštetega vključuje še ekološko, okolju prijazno pridelavo in predelavo izključno hladno stiskanih semen industrijske konoplje.

Priporočila za uživanje konopljine moke

Zaradi vsebnosti maščob, prehranskih hranil itd., moko po odprtju, v izogib žaltavosti, hranimo zaprto v hladilniku, bodisi v originalni zip-lock embalaži ali v neprodušni posodi.

Ob peki kruha, tort, kolačev, piškotov itd., lahko pričakujemo rahlo obarvanost testa; konopljina moka je namreč intenzivno temne zelene barve. Vrh tega velja poudariti, da konopljina moka ne vzhaja, saj je brez glutena, zato jo, da testo ne bo preveč zbito, z drugimi mokami mešamo v razmerju 1:3 oz. 1:4.

Kakšna je narava zaužitih hranil, je še posebej pomembno v primeru LCHF, PALEO in KETO načinov prehranjevanja, ki težijo k kakovostnim živilom z visoko vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin in beljakovin, ter nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov. V kombinaciji z zdrobom iz lanenih semen, mandljevo ali kokosovo moko, lahko konopljino moko uporabimo za izdelavo LCHF testa za pico, kruha in celo LCHF peciv. Z namenom dopolniti KETO in/ali PALEO dieto lahko moki ob bok postavimo tudi hladno stiskano konopljino olje ter ne-oluščena konopljina semena.

Razen pri zelo redkih posameznikih naj konopljina moka ne bi povzročala alergij, zato je lahko primerna tudi za alergike, otroke in nosečnice.

Na koncu naj poudarimo, da konopljina moka ne vsebuje THC-ja in ostalih kanabinoidov, torej ne povzroča omamljenosti. Moka je proizvedena iz semen industrijske konoplje, medtem ko se za olje, ki kanabinoide vsebuje (tj. CBD olje oz. CBD kapljice), za proizvodnjo uporablja zelene dele rastline.

Pogosta vprašanja o konopljini moki

Kaj je CBD izolat?

CBD izolat je najčistejša, prečiščena in kristalizirana oblika naravnega kanabidiola (CBD). Vse pogosteje lahko zasledimo tudi uporabo izraza CBD kristali, saj se CBD izolat nahaja v trdni, diamantu podobni obliki. Kanabidiol je eden izmed več kot 140 fitokanabinoidov, ki so bili do sedaj identificirani v rastlini konoplje. Ne povzroča zadetosti in je najbolj zastopan fitokanabinoid v industrijski konoplji.

Biološko aktivne snovi v konoplji

CBD je bil odkrit že leta 1940, vendar mu v samem začetku niso priznavali biološke aktivnosti. Šele ko je bila molekulska struktura CBD-ja pojasnjena – industrijska konoplja vsebuje skupno preko 1200 aktivnih bioloških učinkovin, izmed katerih sta najbolj znana fitokanabinoida kanabidiol (CBD) in tetrahidrokanabinol (THC) – so začele njegovo uporabo kritično pretresati sodobne znanstvene raziskave na področjih nevroloških motenj, avtoimunskih bolezni, duševnih motenj, rakavih obolenj, vnetij, artritisa, psoriaze itd.

Kaj so biološko aktivne snovi? Biološko aktivne snovi so substance, katerih majhne koncentracije imajo visoko stopnjo neposrednega fiziološkega učinkovanja na tkiva živih organizmov.

Kaj vpliva na kakovost CBD izolata?

Kakovost naravnega konopljinega ekstrakta, t. i. konopljine smole, in posledično CBD izolata je zelo odvisna od:

1. kakovosti izbranih delov rastline, ki jih vstavimo v ekstrakcijsko posodo: osnova CBD izolata industrijska konoplja, ekološko gojena v skladu s smernicami dobre kmetijske in nabiralne prakse (ang. GACP). Le-te določajo pravila gojenja rastlin, njihovega sušenja in shranjevanja skupaj z ustreznimi higienski standardi in zagotavljanjem sledljivosti celotnega procesa;
2. izbranega topila in metode ekstrakcije: CBD izolat je produkt tehnološko zapletene rafinacije konopljinega ekstrakta polnega spektra z visoko vsebnostjo kanabinoidov, izluženega s sodobno in okolju najprijaznejšo metodo ekstrakcije – s superkritičnim ogljikovim dioksidom.

V primerjavi z alkoholno in butansko ekstrakcijo superkritična CO₂ ekstrakcija v končnem ekstraktu ne pušča nikakršnih primesi, zato velja za najčistejšo. Nemški zvezni inštitut za zdravila in medicinske pripomočke je priporočilo za pridobivanje ekstraktov iz konoplje s superkritično CO₂ ekstrakcijo celo vključil v svojo monografijo DAB 2019.

Najčistejši naravni CBD izdelek na trgu pridobimo zgolj z izbiro najkvalitetnejše ter najučinkovitejše metode ekstrakcije in ob upoštevanju ustreznih standardov gojenja biomase.

Glavne prednosti in slabosti CBD izolata

“Full Spectrum” CBD izdelki oz. CBD izdelki s polnim spektrom kanabinoidov vsebujejo celoten spekter biološko aktivnih in neaktivnih učinkovin industrijske konoplje, tj. kanabinoidov (CBD, CBDA, CBDV, THC, THCA, THCV, CBC, CBG …), terpenov, flavonoidov, aminokislin, vitaminov itd.

Čeprav je vsebnost vseh v zgornjem odstavku omenjenih učinkovin bistveno nižja kot vsebnost CBD-ja, vse naštete sestavine igrajo pomembno vlogo pri doseganju znanstveno dokazanega “entourage” efekta – učinkovitega delovanja kanabinoidov (in drugih učinkovin) v sinergiji.

V primerjavi s CBD izdelki polnega spektra je CBD Izolat (najčistejša, prečiščena in kristalizirana oblika naravnega CBD-ja) izoliran – ločen od preostalih biološko aktivnih in neaktivnih učinkovin industrijske konoplje, kar ima tako prednosti kot slabosti.

Glavne prednosti CBD izolata:

• Izoliran CBD je popolnoma nepsihoaktiven: Svetovna zdravstvena organizacija (ang. WHO) je leta 2018 na podlagi znanstvenih objav objavila poročilo z naslovom »Cannabidiol (CBD) Critical Review Report«, v katerem ugotavlja, da je izolirana molekula kanabidiola (CBD) popolnoma nepsihoaktivna (strah pred zasvojenostjo s CBD-jem, ki je običajno povezan z zasvojenostjo pri drogah, kot so na primer opiati, je odveč).
• Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja tudi, da molekula kanabidiola (CBD) ob normalni uporabi ne povzroča stranskih učinkov, v primeru prekomernih količin pa naj bi bili le-ti minimalni (tj. utrujenost, diareja, sprememba apetita itd.). Poleg tega se ne pojavijo pri vsakem posamezniku in izginejo ob zmanjšanju zaužite količine.
• V kolikor CBD izdelki iz industrijske konoplje vsebujejo vsaj sledove THC-ja, obstaja možnost za pozitiven test, zato ga je modro odkloniti in na strokovnem pregledu razložiti uporabo CBD izdelkov. Ob uporabi izoliranega kanabinoida CBD se nevarnosti za pozitiven test izognemo, zato velja CBD izolat, v primeru, da način življenja ali služba ne dopuščata uporabe izdelkov s celotnim spektrom kanabinoidov, za najprimernejšo izbiro.
• CBD izolat je popolnoma brez okusa ali vonja.
• CBD izolat je odlična izbira za vse, ki so alergični na terpene ali katerekoli druge snovi industrijske konoplje.

Glavna slabost CBD izolata:

• Zaradi znanstveno dokazanega sinergičnega oz. »entourage« efekta (tj. učinkovitega delovanja konopljinih učinkovin v sinergiji) so, v primerjavi z naravnimi izolati (skrbno prečiščenimi naravnimi ekstrakti) ali s sintetičnimi kanabinoidi, naravni izvlečki s polnim spektrom kanabinoidov bistveno bolj učinkoviti.

Uporaba CBD izolata

V znanstvenih raziskavah CBD izolat oziroma CBD kristale zaradi enostavnejše uporabe previdno zdrobijo in zmeljejo v prah ter aplicirajo na različne načine:

Topično

Vmešavanje v kreme, losjone in druge pripravke za kožo v razmerju 1 : 10 (CBD izolat : izdelki za dermalno uporabo);

Vaporiziranje

Ob inhalaciji pare (CBD izolat je popolnoma brez okusa ali vonja) s pomočjo uparjalnika učinek dosežemo po nekaj minutah, vrh učinka po 30 minutah. Razpolovna doba kanabinoidov naj bi bila od 1 do 4 ure, odvisno od odmerka. Zaradi skoraj takojšnjega učinka odrasli posamezniki zlahka sami ugotovijo, kateri odmerek je zanje optimalen;

• Kako je pripravljena CBD e-tekočina za uparjanje? PG/VG bazo pretočimo v posodico (navadno posodico s kapalko) in dodamo želeno količino CBD izolata. Posodico zapremo in skrbno pretresemo. Čez nekaj časa, ko se kristali raztopijo, posodico po potrebi ponovno pretresemo. Nekateri odrasli uporabniki odsvetujejo pripravo več kot 10-% mešanice, saj naj bi bila tako močna koncentracija neprijetna za inhalacijo.
• Kaj je »dabbing« oz. uparjanje s posebej za to namenjenimi pipami? Z izrazom dabbing se označuje uparjanje čistih CBD kristalov v posebej za to namenjenih pipah.

Oralno

CBD in ostali naravno prisotni kanabinoidi, ki jih najdemo v konoplji, so hidrofobne molekule – niso topni v vodi, vendar se dobro topijo v topilih, kot so olja in masti. Zato se v primeru uživanja CBD izolata kot dodatka k jedem in pijačam (pecivom, sokovom, smoothijem, čaju itd.) le-tem doda kanček rastlinskega olja, masla ali mleka. Ob oralnem zaužitju naj bi učinek dosegli po 30-90 minutah, vrh učinka pa po 2-3 urah. Razpolovna doba kanabinoidov v telesu naj bi bila od 6 do 8 ur, odvisno od odmerka;

Sublingvalno

Izsledki raziskav nakazujejo, da naj bi učinek dosegli po 15‒60 minutah in da je absorpcija učinkovin najučinkovitejša, če CBD izolat ali tinkturo za nekaj časa zadržimo pod jezikom (20‒40-% absorpcija kanabinoidov). Vrh učinka dosežemo v dveh urah po zaužitju. Razpolovna doba kanabinoidov v telesu naj bi bila od 6 do 8 ur, učinek presnavljanja v jetrih pa zanemarljiv;

Kako se CBD izolat aplicira sublingvalno? CBD izolat aplicira s pomočjo tinkture (tj. raztopino CBD izolata v nosilnem olju v želenem razmerju). Takšno tinkturo pogovorno imenujemo tudi CBD kapljice / olje s CBD izolatom, saj vsebuje le CBD. Nosilno olje za pripravo tinkture oz. CBD kapljic s CBD izolatom je lahko konopljino, olivno, bučno ali kokosovo itd.

Rektalno

Ob uporabi rektalnih svečk izsledki raziskav nakazujejo 40‒60-% absorpcijo kanabinoidov in izogib presnavljanja kanabinoidov v jetrih. Učinek naj bi dosegli po 15‒30 minutah. Znanstveniki trenutno še ne vedo, kolikšen delež učinkovine doseže krvni obtok, zato se rektalna uporaba uporablja le poskusno.

Pomembno: Točka vrelišča molekule kanabidiol (CBD) je 180 stopinj Celzija, zato pri uporabi ob temperaturah, višjih od omenjene (tj. vaporiziranje, peka, kuha, raztopitev v nosilnem olju itd.), lahko zaradi degradacije molekule pričakujemo izgubo terapevtskega potenciala slednje. V primeru raztopitve molekule kanabidiola (CBD) v želenem razmerju v nosilnem konopljinem olju je pomembno poznati tudi dimno točko le-tega, in sicer 165 stopinj Celzija.

V znanstvenih raziskavah uporabljajo zgolj CBD izolat z ustreznimi GMP certifikati in standardizacijo učinkovin. CBD izolat Hempika je:

1. proizveden v skladu s standardi dobre proizvodne prakse (ang. GMP) in
2. standardiziran: koncentracija kanabinoidov je standardizirana, kar potrjujejo analizni certifikati, izdani v akreditiranem laboratoriju ISO/IEC 17025. Analizni certifikati so izdani za vsako novo serijo proizvoda.

Terapevtski potencial kanabinoidov

Znanstveniki so ugotovili, da za odmerjanje konopljinih izvlečkov ne velja pravilo ene količine, prave za vse – ravno obratno, vprašanje odmerjanja se je izkazalo za zelo individualno in specifično za vsakega posameznika, zato je z uporabo priporočeno začeti počasi (z nizkimi odmerki) in odmerke postopoma povečevati. Začetni nizki dnevni odmerek (npr. nekaj kapljic tinkture) se navadno razdeli na dva ali tri manjše: jutranjega, popoldanskega in večernega. Vsakih nekaj dni (ali tedensko) se odmerek koračno povečuje, dokler ne posameznik “ugotovi” svojega optimalnega odmerka.

CBD izdelki s polnim spektrom veljajo za najbolj cenjene, saj so se pri večini raziskav izkazali za precej učinkovitejše kot CBD izolat – znanstveniki so ugotovili, da za doseganje primerljivega učinka potrebujejo občutno manjšo količino naravnih izvlečkov polnega spektra kot CBD izolata.

Uporabo kanabinoida CBD na področjih nevroloških motenj, avtoimunih bolezni, duševnih motenj, rakavih obolenj, vnetij, artritisa, psoriaze itd. so začele sodobne znanstvene študije pretresati šele, ko je bila njegova molekulska struktura pojasnjena.

V okviru zanimanja za uporabo konoplje v medicinske namene znanstvene študije raziskujejo tako imenovane farmakološke učinke (izoliranega) kanabinoida CBD, in sicer:

1. analgetični – lajšanje bolečine,
2. antibakterijski – uničevanje in zaviranje rasti bakterij,
3. antidiabetični – zniževanje ravni sladkorja v krvi,
4. antiemetični – blaženje bruhanja in slabosti,
5. antiepileptični – zmanjševanje frekvence epileptičnih napadov in krčev,
6. protivnetni – blaženje vnetji,
7. antiishemični – zmanjševanje tveganja za zamašitev arterij,
8. protiproliferacijski – zaviranje rasti tumorjev in rakavih celic,
9. antipsoriatični – blaženje simptomov luskavice,
10. antipsihotični – pomirjanje in blaženje simptomov psihoze,
11. antispazmodični – sproščanje krčev v mišicah,
12. anksiolitični – lajšanje tesnobe,
13. kostnostimulativni – spodbujanje rasti kosti,
14. imunosupresivni – vplivanje na imunski sistem,
15. antiprokinetični – blaženje krčev v tankem črevesju,
16. nevrozaščitni – varovanje živčnega sistema pred degeneracijo.

CBD izolat je visoko koncentriran izdelek, zato ga je potrebno uporabljati odgovorno. CBD in drugi fitokanabinoidi se v jetrih metabolizirajo s pomočjo citokromov P450 (družino jetrnih encimov, ki s kisikom razstrupljajo kemične snovi v zdravilih), zato je v primeru uporabe CBD izolata priporočljivo posvetovanje z osebnim zdravnikom in/ali specialistom. CBD lahko namreč ob znatnih količinah oz. visokih odmerkih povzroči toksične učinke nekaterih zdravil, zmanjša njihov farmakološki učinek oz. povzroči nezaželen učinek le-teh.

CBD izolata ne uporabljamo v primeru preobčutljivosti, nosečnosti in/ali dojenja ter ne nadomešča s strani zdravnika predpisane terapije.

Kakšna je razlika med CBD izolatom, ekstraktom polnega in širokega spektra?

Na trgu se pojavlja vedno večje število CBD izdelkov, tj. CBD kapljic, CBD smol/past itd. Najočitnejša, a ne vedno opazna ali navedena razlika je vsebnost kanabinoidov.

Glede na vsebnost kanabinoidov poznamo tri vrste CBD izdelkov:

1. CBD izdelki s celotnim/polnim spektrom učinkovin: poleg kanabidiola (CBD) so v končnem izdelku zastopani tudi ostali kanabinoidi, terpeni, flavonoidi, voski, pigmenti in druge konopljine učinkovine.
2. CBD izdelki s širokim spektrom učinkovin: z nadaljnjo predelavo primarnega konopljinega ekstrakta količina THC-ja sicer pade pod nivo detekcije, vendar se tekom procesa žal izgubi tudi nekaj preostalih konopljinih učinkovin.
3. CBD izdelki s CBD izolatom: takšni CBD izdelki vsebujejo le CBD izolat/kristale.

CBD izdelki s polnim spektrom veljajo za najbolj cenjene, saj so se zaradi učinkovitega delovanja konopljinih učinkovin v sinergiji pri večini raziskav izkazali za najučinkovitejše. Ker so CBD izdelki s polnim spektrom tudi najdražji, je ponudnike izdelkov več kot priporočljivo povprašati po analiznem certifikatu (ang. CoA) o vsebnosti kanabinoidov. Le tako se lahko prepričamo, kaj naj bi sodelovalo pri podpori in krepitvi našega endokanabinoidnega sistema.

Vsi CBD izdelki Hempika – z izjemo CBD izolata – vsebujejo konopljin ekstrakt celotnega spektra biološko aktivnih in neaktivnih učinkovin industrijske konoplje, tj. kanabinoidov, terpenov, flavonoidov, aminokislin, vitaminov itd. Koncentracija kanabinoidov v izdelkih je standardizirana – slednje potrjujejo analizni certifikati, izdani v akreditiranem laboratoriju ISO/IEC 17025. Analizni certifikati so izdani za vsako novo serijo proizvodov.

Kateri CBD izdelek je torej najprimernejši za vas?

V današnjem tempu življenja, ki zahteva močna in utrjena telesa, so proteinski praški zelo priljubljeni prehranski dodatek, v mnoštvu izdelkov na trgu, pa je včasih izjemno težko najti proteine, kot jih je za nas odmerila narava, ki torej niso izolirani in jih poleg po-večanja mišične mase lahko uporabimo tudi kako drugače, saj vsebujejo celotno paleto hranil, ki jih telo potrebuje za zdravje.

Kaj so konopljini proteini?

Beljakovine oziroma proteini, kot jih imenujemo, so organske spojine, imenovane poliamidi: so esencialni gradniki telesa potrebni za rast in obnavljanje osnovnih struktur našega organizma. Sestavljeni so iz aminokislin, ki so med sabo povezane v različna zaporedja (Zanimivost: Običajna beljakovina navadno vsebuje celo 300 ali več aminokislin.), sama struktura aminokislin in posledično beljakovin, pa določa, kakšno vlogo igrajo v našem telesu.

Aminokisline za izgradnjo proteinov pridobimo iz prehrane, ki vsebuje beljakovine, vendar pa vsa živila ne vsebujejo dovoljšne količine vseh devetih esencialnih aminokislin, ki jih telo ne more sintetizirati samo. Slednje moramo zaužiti s hrano, zato prehranske proteine, ki nudijo zadostno količino vsake od esencialnih aminokislin, imenujemo popolni proteini. Konopljini proteini so popolni rastlinski proteini.

Kako so narejeni konopljini proteini?

Hladno stiskanje zrelih oljnih konopljinih semen ekološke pridelave, konopljino olje loči od preostanka semen, imenovanega konopljina pogača, ki jo v nadaljevanju posušimo, zmeljemo in presejemo.

Z grobim mletjem konopljine pogače proizvedemo konopljino moko, polno prehranskih vlaknin; slednje se namreč prvenstveno zadržujejo v semenski lupini. Moko nato fino presejemo, odstranimo večje delce lupin konopljinih semen, in v ospredje postavimo njihovo notranjost, bogato z beljakovinami, kar imenujemo konopljin proteinski prah oz. konopljini proteini – beljakovine.

Konopljini proteini Hempika so proizvedeni iz semen industrijske konoplje, na ekološki način pridelane na slovenskih tleh, s kontroliranim poreklom od setve do končnega izdelka. Opremljeni so s certifikatom SI-EKO-002, s katerim uradni certifikacijski organ potrdi izdelavo živil iz ekološko pridelanih surovin in skladnost predelave, pakiranja, skladiščenja in celo transporta z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. Najboljšo kakovost konopljinega proteinskega prahu ohranjamo s predelavo izključno hladno stiskanih semen ekološke pridelave.

Zakaj konopljini proteini?

Najboljši konopljini proteini imajo popoln profil aminokislin, saj vsebujejo vseh 20 aminokislin, skupaj z devetimi esencialnimi, ki jih naše telo ne more proizvesti samo, in sicer: histidin; izolevcin; levcin; lizin; metionin; fenilalanin; treonin; triptofan; in valin. Od vseh veganskih proteinov v prahu so navadno najmanj procesirani, zato vsebujejo približno 40 % beljakovin, prehranske vlaknine, polinenasičene maščobne kisline (omega-3, omega-6 itd.), vitamine, minerale in ogljikove hidrate.

Na splošno velja, da so beljakovine živalskega izvora lažje prebavljive kot rastlinske, vendar so z raziskavami hitro prebavljivih beljakovin edestin-a (Zanimivost: Edestin predstavlja 60-80% delež vseh beljakovin, prisotnih v konopljinih semenih.) in albumin-a ugotovili, da je približno 91-98% konopljinih beljakovin prebavljivih, kar pomeni, da lahko naše telo izkoristi skoraj vse aminokisline, ključne za ohranjanje in izboljšanje zdravega delovanja telesnih funkcij.

Temeljni kamen našega imunskega sistema je zdravo črevo. Ste vedeli, da se kar 70 % celic imunskega sistema nahaja v črevesju? Od vseh rastlinskih proteinov v prahu so dobri konopljini proteini navadno najmanj procesirani, zato vsebujejo veliko več prehranskih vlaknin, zadolženih za vzpostavitev uravnotežene in raznolike črevesne flore. Vse tja do 8 gramov zaužitih (topnih in netopnih) vlaknin na porcijo (s)krajša naš prebavni čas in obenem občutno podaljša občutek sitosti, zato je konopljin proteinski prah primeren tudi za odpravljanje oz. vzdrževanje telesne teže.

Kot smo že omenili, najvišjo kakovost konopljinega proteinskega prahu vzdržujemo s predelavo izključno hladno stiskanih semen ekološke pridelave. Navkljub iztisnjenemu olju iz semen, se v konopljini pogači namenjeni nadaljnji predelavi, esencialne maščobne kisline ohranijo v za človeka idealnem razmerju 3:1 (omega-6:omega-3).

Pozitivni učinki uživanja konopljinih proteinov

Popoln profil aminokislin, lahka prebavljivost beljakovin, visoka vsebnost prehranskih vlaknin, esencialne maščobne kisline, vitamini, minerali in močne antioksidativne lastnosti – ko vse to povežemo v celoto in dodamo še ekološko, okolju prijazno pridelavo in predelavo, dobimo konopljine proteine Hempika brez glutena in laktoze oz. kot se sami radi pošalimo: 100 % naravno rastlinsko beljakovinsko hrano, primerno za vse starosti, ki poskrbi za:

• Regeneracijo mišic/Povečanje mišične mase: Odmerek od 4 do 7 žlic po koncu vadbe je najučinkovitejši za regeneracijo mišic. Proteine lahko kombiniramo tudi z drugimi beljakovinami v prahu. Obrok moramo zaužiti znotraj prvih dveh ur po koncu vadbe.
• Povečanje energije: Esencialne maščobne kisline proizvedejo kar dvakrat več energije kot ogljikovi hidrati, poleg tega pa se beljakovine počasneje razgrajujejo, kar pomeni, da se energija sprošča počasneje in več časa. Slednje zelo dobro vedo tudi privrženci LCHF, KETO in/ali PALEO načinov prehranjevanja.
• Izboljšanje prebave: Velika večina proteinov vsebuje laktozo, ne glede na to, ali so živalski ali rastlinski, kar v primeru laktozne intolerance lahko povzroči prebavne motnje. Zaradi visoke vsebnosti (topnih in netopnih) prehranskih vlaknin konopljini proteini ugodno vplivajo na zdravje našega prebavnega sistema, procesa prebave in posledično imunskega sistema kot celote.
• Uravnavanje ravni holesterola: S pomočjo esencialnih maščobnih kislin se v našem telesu znižuje raven nezdravih maščob in nastanek holesterolnih plaket v arterijah.
• Zdravje srca: Ko v celoto povežemo aminokislino arginin, prehranske vlaknine in esencialne maščobne kisline, dobimo skupek hranil, ki zmanjšujejo možnost nastanka srčnih bolezni.
• Zmanjšanje lakote: Hrana z nizko vsebnostjo prehranskih vlaknin nas lahko nasiti, a le za kratek čas. Ker so konopljini proteini bogati s prehranskimi vlakninami, se občutek sitosti občutno podaljša, zato so primerni tudi za odpravljanje prekomerne telesne teže oz. uravnavanje le-te.
• Zmanjšanje tveganja za osteoporozo: Esencialne maščobne kisline igrajo pomembno vlogo pri številnih procesih, vključno s preprečevanjem nastanka osteoporoze, ki je velikokrat posledica pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin (GLA in EPA).
• Vnetja: Gamalinolenska kislina (GLA) je esencialna maščobna kislina, ki skupaj z ostalimi sestavinami konopljinih proteinov pripomore k lajšanju vnetij.

Priporočila za uživanje konopljinih proteinov

Priporočeni dnevni odmerek proteinov je primarno odvisen predvsem od raznolikosti naše prehrane in načina življenja. Onkraj napisanega naj bi priporočene vrednosti znašale 46 g/dan za ženske in 56 g/dan za moške; opomba: priporočene vrednosti naj bi veljale za zmerno telesno aktivnost, ne za (profesionalne) športnike.

Proteinski napitki so najpogostejša raba proteinov, vendar lahko s konopljinimi proteini spečemo tudi proteinske palačinke (konopljine proteine zamenjamo z deležem moke), vaflje, pripravimo proteinske ploščice (energijske tablice), uporabimo jih lahko kot nadomestek deleža moke pri pripravi raznoraznih pekovskih izdelkov, pripravimo t. i. proteinski smoothie in še, in še. Zaradi vsebnosti maščob, prehranskih hranil itd., proteine po odprtju, v izogib žaltavosti, hranimo v hladilniku, bodisi v originalni zip-lock embalaži ali v neprodušni posodi.

Razen pri zelo redkih posameznikih naj konopljini proteini ne bi povzročali alergij, zato so primerni tudi za alergike. Vsekakor previdnost nikoli ni odveč. Čuječnost svetujemo tudi osebam s pogostimi herpesvirusnimi infekcijami; aminokislina arginin lahko spodbudi razvoj omenjenega virusa.

Na koncu naj poudarimo, da konopljini proteini ne vsebujejo THC-ja in ostalih kanabinoidov, torej ne povzročajo zadetosti. Najočitnejša razlika med konopljinimi proteini in oljem, ki kanabinoide vsebuje (tj. CBD oljem), je ta, da se za proizvodnjo (ekstrakcijo) CBD olja oz. CBD kapljic uporablja zelene dele rastline, konopljini proteini pa so proizvedeni iz semen.

Pogosta vprašanja o konopljinih proteinih:

Konopljino olje že več kot 4000 let bogati naš vsakodnevni jedilnik, razvaja našo kožo, mehča lase, brke in brado, sprošča utrujene mišice; uporablja se celo za doseganje zapeljive porjavelosti. Ob vsem naštetem se, verjeli ali ne, glavnega aduta konopljinega olja sploh še niso dotaknili. Zakaj natančno je steklenička konopljinega olja nepogrešljiva v vsakem domu?

Kaj je konopljino olje?

Konopljino olje je oljni izvleček, ki ga pridobimo s stiskanjem zrelih oljnih konopljinih semen ekološke pridelave. Konopljina semena požanjemo, očistimo vseh nečistoč (zaščitnih olupkov, konopljinih listov in vseh preostalih delcev rastline) in jih vstavimo v stiskalnico, ki olje loči od konopljine pogače, tako imenovanega preostanka semen, iz katere v nadaljevanju proizvedemo, bodisi konopljino moko ali konopljine proteine.

Od česa je odvisna kakovost konopljinega olja?

Pri stiskanju se olje za kratek čas segreje, vendar ne preseže temperature 50ºC in tako ohrani vse svoje učinkovine ter bogato hranilno vrednost. Postopek imenujemo hladno stiskanje. Gre za nekakšen naravni proces stiskanja, zato ima naše hladno stiskano konopljino olje svež okus in boljšo gostoto z večjim izkoristkom živil, ki jih telo potrebuje za zdravje.

Sestavine in učinkovine konopljinega olja

Najboljše konopljino olje sestoji iz skoraj 85% esencialnih maščobnih kislin, nujnih za zdravje našega srca ter možganov. Večkrat nenasičenih maščobnih kislin (tj. omega-3, omega-6 in omega-9), namreč telo ne more proizvesti samo, zato jih moramo prejeti s hrano.

Za razliko od ostalih olj je vsebnost nasičenih maščobnih kislin v konopljinem olju zelo nizka, zato je lahko prebavljivo ter deluje kot antioksidant. V olju iz semen industrijske konoplje najdemo tudi veliko mineralov (fosfor, kalij, magnezij, kalcij, železo, cink, natrij in žveplo), vitamina E in D, ter veliko količino naravnih fenolnih spojin. Slednje opravljajo ključno vlogo pri zaviranju nastanka rakavih obolenj, lajšanju kroničnih vnetij in izločanju prostih radikalov.

Vse zgoraj našteto je sicer moč najti tudi v drugih živilih, vendar ima konopljino olje pomembno prednost – razmerje polinenasičenih maščobnih kislin je 3:1 (omega-6:omega-3); idealno za človeško telo z njemu lastnim naravnim razmerjem 4:1.

Pozitivni učinki hladno stiskanega konopljinega olja

1. Zaradi hladno stiskanih ekološko pridelanih semen konopljino olje ohrani bogastvo nenasičenih maščobnih kislin. To še posebej velja za alfa-linolensko kislino in stearidonska kislino. V našem telesu se spremenita v eikozapentaenojsko kislino (EPA) in dokozaheksaenojsko kislino (DHA); omega-3 maščobni kislini, ki se veliko omenjata tudi v povezavi s prehrano nosečnic: izsledki nekaterih študij namreč nakazujejo, da je zadostni vnos DHA + EPA maščobnih kislin med nosečnostjo eden od ključnih faktorjev za rast in razvoj zarodka. Na drugi strani izsledki metaanalize, objavljene septembra 2020, kažejo, da takšnih hipotez trenutno še ni mogoče podpreti z dovolj velikim naborom podatkov.
2. Omega-3 maščobni kislini EPA in DHA sta nedvomno izredno pomemben del naše uravnotežene prehrane, zlasti zdravega prehranjevanja vegetarijancev in veganov, ki si dovolj EPA in DHA težko zagotovijo.
3. Visokokvalitetno konopljino olje obenem vsebuje vse tja do 5 % gama linolenske kisline (GLA), omega-6 esencialne maščobne kisline, ki skrbi za nemoteno delovanje imunskega sistema (naravno odpornost), predvsem pa je poznana po njenih številnih blagodejnih učinkih na našo kožo. Konopljino olje je eno redkih rastlinskih olj, ki GLA vsebujejo v takšni količini.
4. V Veliki Britaniji so javno pozvali k zmanjšanju uživanja ribjega olja, saj velika večina rib vsebuje nevarne toksine (živo srebro, dioksine in poliklorirane bifenile). Hladno stiskano in ekološko pridelano konopljino olje je okolju (in zdravju) bistveno bolj prijazna alternativa.
5. S kombinacijo zadostnega vnosa nenasičenih maščobnih kislin in zdravega življenjskega sloga, pomembno zmanjšamo tveganje za bolezni srca in ožilja. Slednje zasledujejo tudi privrženci LCHF, KETO in/ali PALEO načinov prehranjevanja.

Konopljino olje kot naravna nega kože za vse starosti

Hladno stiskano in ekološko pridelano konopljino olje ni prijazno zgolj našemu zdravju, ampak tudi lepoti kože in las. Ker je zelo podobno našim kožnim lipidom, zlahka prodre v celice ter tako poskrbi za pravilno navlaženost polti. Na koži vzpostavi naravno bariero in obenem ne zamaši por, zato je primerno za nego, naj si bo suhe, utrujene in dehidrirane, ali mastne oz. aknaste kože.

Konopljino olje na lasišču ustvari film, plast, ki zaščiti kožno povrhnjico in s tem zmanjša izsušenost kože in njeno luščenje. Tako imamo manj težav s prhljajem. Z njim lahko negujemo samo konice ali ga enkrat na teden uporabimo kot masko za lase z namenom mehčanja las oz. lažjega razčesavanja.

Našim nohtom mimogrede namenimo poživljajočo kopel – namočimo jih v mešanici žličke konopljinega olja in 3 kapljic sivkinega eteričnega olja. Na soncu nam konopljino olje nudi zaščito s faktorjem 6. Še nekaj: po napornemu dnevu se prileže oljna masaža – medtem ko nam utečeni gibi dajejo občutek ugodja, visoka vsebnost nenasičenih maščobnih kislin blaži kožna vnetja.

Hladno stiskano konopljino olje Hempika je iztisnjeno iz semen industrijske konoplje, na ekološki način pridelane na slovenskih tleh, s kontroliranim poreklom od setve do žetve. Opremljeno je s certifikatom SI-EKO-002, s katerim uradni certifikacijski organ potrdi izdelavo živil iz ekološko pridelanih surovin in skladnost predelave, pakiranja, skladiščenja in celo transporta z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo.

Priporočila za uživanje konopljinega olja

Z vnosom ene jedilne žlice dnevno (15 ml) zadostimo dnevnim potrebam esencialnih maščobnih kislin. Najbolj priporočljivo je uživanje na tešče, saj se tako konopljine učinkovine najbolje absorbirajo v telo. Pomembno je, da hladno stiskano konopljino olje hranimo v hladnem in temnem prostoru, najbolje kar v hladilniku.

Konopljino olje ima nizko dimno točko, zato ga nikoli ne segrevamo. V kuhinji ga lahko uporabimo za solate, pripravo pesta, shake-ov, hladnih juh, namazov in smutijev, vendar ga vedno dodamo povsem na koncu. Konopljino olje je prijetno oreščkastega okusa in svetlo do temno zelene barve.

Na koncu naj poudarimo, da konopljino olje ne vsebuje THC-ja in ostalih kanabinoidov, torej ne povzroča omamljenosti. Najočitnejša razlika med konopljinim oljem in oljem, ki kanabinoide vsebuje (tj. CBD olje), je ta, da je konopljino olje proizvedeno s hladnim stiskanjem semen, medtem ko se za proizvodnjo (ekstrakcijo) CBD olja oz. CBD kapljic uporablja zelene dele rastline. Konopljino olje je superživilo, namenjeno uporabi od otroštva do starosti.

Pogosta vprašanja o konopljinem olju

Fibromialgija je lahko zelo izčrpljujoča. Nenehna utrujenost in kronične bolečine preprečujejo da bi si zagotovili dober spanec in sproščeno uživali v vsakodnevnih aktivnostih. Nenehno sprožanje vnetij pa lahko bistveno poslabša vaše stanje.

Izjemnega pomena je, da simptome fibromialgije ustrezno nadzorujete, saj v nasprotnem primeru poslabšanje stanja lahko privede celo do depresije, anksioznosti ter ostalih nevšečnosti.

Spopadanje s fibromialgijo ni nikoli enostavno.

Bolečine in kronična utrujenost ne vplivata le na vaše fizično zdravje, temveč tudi na duševno in čustveno počutje. Žal, zdravila za fibromialgijo še ne poznamo. Gre za zapleteni kronični zdravstveni problem s katerim se lahko spopadate le s številnimi zdravili za nadzorovanje simptomov in preprečevanju vnetij.

Dandanes, številni uporabniki kanabidiola (CBD) ugotavljajo da z njegovo uporabo lahko bistveno pripomorejo k lajšanju simptomov fibromialgije. Čeprav CBD ne bo popolnoma odpravil vseh težav, številni poročajo o izjemnem izboljšanju stanja.

Torej, ali lahko CBD izdelki resnično pripomorejo k lajšanju simptomov fibromialgije? Ali gre le za “modno muho”, ki bo sčasoma tudi izginila?

Kaj je CBD?

Preden se posvetimo fibromialgiji, na kratko spoznajmo kaj sploh je CBD.

V rastlini konoplje je bilo odkritih že več kot 140 različnih kanabinoidov in eden izmed njih je prav
CBD (kanabidiol). Znanstveniki so s številnimi raziskavami ugotovili in tudi potrdili številne učinke CBD-ja, ki lahko blagodejno vplivajo na vaše zdravje. Ne le, da CBD lahko lajša številne simptome kroničnih težav, ampak pripomore tudi k ohranjanju oziroma celo izboljšanju dobrega počutja.

V primerjavi s THC-jem, CBD ne povzroča zadetosti in je popolnoma varen za uporabo glede na navedbe svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Ti dve lastnosti sta ključna dejavnika zakaj CBD postaja vse bolj priljubljen in seveda raziskan za uporabo pri lajšanju ali celo odpravljanju številnih težav, vključno s fibromialgijo.

Kaj je fibromialgija?

Fibromialgija ali sindrom fibromialgije (FM) je kronični mišično-skeletni sindrom oziroma obolenje, za katero so značilne kronične bolečine ki se pogosto pojavijo na vratu ali ramenih, lahko pa se razširijo tudi po celotnem telesu. Nenehno spopadanje z bolečinami lahko postane zelo nadležno in izčrpljajoče, saj vsakodnevne aktivnosti predstavljajo precejšen napor.

Ko stanje napreduje, se lahko začnejo pojavljati tudi drugi simptomi, ki povzročijo nadaljno poslabšanje kakovosti vašega življenja. Nekateri bolniki so diagnosticirani celo z
nevropatskimi bolečiami – bolezen poškoduje živčna vlakna v koži, kar povzoči boleče mravljinčenje in goreč občutek v stopalih.

Kakšni so najpogostejši simptomi fibromialgije?

Najpogostejša simptoma fibromialgije sta zagotovo kronične bolečine in utrujenost, seveda pa se lahko bolnik spopada tudi z ostalimi simptomi:

• Glavoboli in migrene,
• nespečnost
• apneja (motnja dihanja med spanjem),
• sindrom nemirnih nog,
• depresija,
• anksioznost oziroma tesnoba,
• težave s spominom,
• sindrom bolečega mehurja,
• sindrom razdražljivega črevesja,
• jutranja otrdelost,
• oteklost nog in/ali rok,
• dismenoreja,
• težave s sečili,
• itd.

Vzroki za nastanek fibromialgije

Navkljub večji pozornosti v zadnjih dvajsetih letih, vzrok nastanka fibromialgije še ni povsem pojasnjen. V preteklosti so fibromialgijo nemalokrat obravnavali kot duševno motnjo – vse naj bi bilo samo v glavi bolnika. Šele v 90-ih letih prejšnjega stoletja so fibromialgijo priznali kot pravo obolenje.

Znanstveniki sicer predvidevajo da je bolezen lahko dedna – torej, če imajo vaši starši fibromialgijo, obstaja veliko večja možnost da za njo zbolite tudi vi. Ostali dejavniki ki bi lahko spodbudili nastanek fibromialgije pa so:

• stres,
• kronične bolezni,
• travmatični dogodki,
• razne okužbe,
• pomanjkanje telesne aktivnosti,
• zmanjšanje ravni serotonina,
• hormonske spremembe (predvsem pri ženskah pred in po menopavzi),
• itd.

Najpogostejši načini spopadanja s fibromialgijo

Na žalost, zdravila za fibromialgijo (še) ne poznamo, torej gre za neozdravljivo bolezen. Edini način da se z njo spopadete je, da poizkuste lajšati njene simptome bodisi z uporabo protibolečinskih tablet, antidepresivov in/ali uspaval.

Nekateri bolniki se raje odločajo za naraven pristop, bodisi za akupunkturo, terapije, jogo ali vaje za sproščanje. Enostavnejša telesna vadba oz. aerobne vaje ki ne predstavljajo prevelikega napora pa so lahko zelo učinkovite za izboljšanje energije, vzdržljivosti in splošnega počutja. Hoja naj bi veljala celo za najboljšo vadbo za frbromialgične bolnike.

Dandanes, CBD kapljice postajajo vedno bolj priljubljena alternativa za lajšanje številnih simptomov fibromialgije, saj se je CBD izkazal za učinkovit analgetik – tega pa ne potrjujejo le uporabniki ampak tudi sodobna znanost.

Kako lahko CBD pripomore k lajšanju simptomov fibromialgije?

Raziskave nakazujejo da je fibromialgija v številnih primerih nevrogenega izvora. Po mnenju strokovnjakov
v nevrotransmiterjih nastane neravnovesje, zaradi katerega možganski centri za bolečino postanejo veliko bolj občutljivi. Vsak “sprožilec” bo torej povečal zaznavanje in občutljivost na bolečino, katero bolnik posledično občuti po celotnem telesu.

Endokanabinoidni sistem igra pomembno vlogo pri
zaznavanju in uravnavanju bolečin. Kadar se v možganih nahaja povečano število kemikalij ki spodbujajo bolečino, endokanabinoidni sistem proizvaja telesu lastne kemikalije (endokanabinoide) katere lahko učinkovito pripomorejo k zmanjšanju samih bolečin.

Znano pa je, da z vnosom kanabinoidov (predvsem CBD) spodbudite delovanje vašega endokanabinoidnega sistema in posledično pripomorete k lajšanju bolečin. CBD spodbuja tudi druge biološke sisteme, ki so odgovorni za simptome fibromialgije – s tem pa lahko pripomorete k bistvenemu
zmanjšanju tesnobe in depresije, prav tako pa lahko
izboljšate kakovost vašega spanca.

Povzetki raziskav nakazujejo, da je sicer
rahlo, a razširjeno vnetje možganov en izmed glavnih dejavnikov ki prispeva k poslabšanju fibromialgije. Ker CBD lahko deluje nevroprotektivno in protivnetno, velja za obetavno izbiro pri lajšanju simptomov fibromialgije, saj ne pripomore le k zmanjšanju vnetij ampak tudi ščiti možganske celice pred morebitnimi poškodbami ki lahko nastanejo zaradi dolgotrajnega, kroničnega vnetja.

Raziskave o fibromialgiji in CBD-ju

Dolgoročnih raziskav in povezavo med izoliranim CBD-jem ter fibromialgijo žal ni. Večina opravljenih raziskav je kratkoročnih a obetavnih in vključuje uporabo konopljinih izdelkov ki vsebujejo CBD in THC (t. i. “full spectrum”). Več kot omembe vredno je, da so tovrstni izdelki pripomogli k bistvenemu
izboljšanju kvalitete življenja sodelujočih.

V raziskavi, opravljeni v Izraelu je sodelovalo 26 bolnikov s fibromialgijo. Vsi sodelujoči so poročali o izboljšanju stanja po uporabi medicinske konoplje. Polovica sodelujočih je z medicinsko konopljo do te mere omilila simptome, da so celo prenehali z jemanjem predpisanih zdravil. Le 8 sodelujočih je izkusilo blažje stranske učinke medicinske konoplje.

V nekoliko obširnejši raziskavi – sodelovalo je kar 367 bolnikov s fibromialgijo – je po šestih mesecih uporabe medicinske konoplje
večina sodelujočih poročala o bistvenem izboljšanju stanja. Redki sodelujoči so izkusili blažje stranske učinke, a kot navajajo, so bili ti stranski učinki bistveno znosnejši kot pa stranski učinki ki so jih izkusili pri uporabi konvencionalnih zdravil.

Ali THC lahko pomaga pri fibromialgiji?

Kratek odgovor je DA. THC je sicer znan po svojih psihotropnih učinkih, a v manjših količinah v kombinaciji s CBD-jem (ter ostalimi kanabinoidi) le-ti delujejo v sinergiji, kar s tujko imenujemo “
entourage effect“.

Torej, kombinacija THC in CBD velja za obetavno in
učinkovito alternativo lajšanja simptomov fibromialgije.

Pogosta vprašanja o fibromialgiji

Ali je CBD prava izbira za fibromialgijo?

CBD se ponaša s številnimi lastnostmi ki lahko blagodejno vplivajo na simptome fibromialgije. Pripomore lahko k lajšanju bolečin in vnetij, kot tudi izboljšanju počutja in spanca ter zmanjšani utrujenosti.

Številni uporabniki poročajo o bistvenem izboljšanju simptomov ob uporabi
konopljinih CBD izdelkov s celotnim spektrom kanabinoidov. Čeprav večina ugotovitev sloni na poročilih uporabnikov, raziskave potrjujejo potencial uporabe CBD izdelkov ter medicinske konoplje pri lajšanju simptomov fibromialgije.

Torej, če vas pesti fibromialgija lahko s pomočjo CBD-ja pripomorete k lajšanju njenih simptomov in izboljšate vaš vsakdan.

Avtor: B. D.

Kaj je konopljina smola?

Konopljina smola je izvleček zelenih delov (cvetov in/ali listov) rastline konoplje z visoko vsebnostjo kanabinoidov. Konopljina smola je pripravljena z ekstrakcijo učinkovin konoplje s pomočjo izbranega topila. Poznamo tudi tehnike, kjer se za koncentriranje konopljinih učinkovin uporablja toploto, vodo in/ali stiskalnico/pritisk.

Konopljina smola, ekstrahirana iz nelegalnih sevov konoplje, navadno vsebuje THC v količinah, višjih od trenutno zakonsko dovoljene mejne vrednosti 0,2 % v končnem izdelku, zato se pogovorno imenuje tudi THC smola. Smolo, izluženo iz cvetov in/ali listov popolnoma legalne industrijske konoplje, pa poznamo pod imenom CBD smola.

Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.), ang. hemp, je produkt zgodovine križanja različnih vrst konoplje, zaradi česar se količina THC-ja ne povzpne nad dovoljeno mejo 0,2 % v suhi snovi rastline. Industrijska konoplja je dovoljena in vpisana v uradni seznam sort kmetijskih rastlin Skupni katalog sort EU.

Izbira topila in metode ekstrakcije

Kakovost konopljine smole kot ekstrakta je zelo odvisna od izbranega topila in metode ekstrakcije. Pred začetkom procesa moramo poznati lastnosti tistih aktivnih sestavin, katerih učinek nas zanima.

Osnovno načelo ekstrakcije je namreč »sorodno se raztaplja v sorodnem«, kar pomeni: polarne komponente (topne v maščobah) se raztapljajo v polarnih topilih, za nepolarne sestavine (topne v vodi) pa velja ravno obratno.

CBD in ostali naravno prisotni kanabinoidi, ki jih najdemo v industrijski konoplji, so hidrofobne molekule ‒ niso topni v vodi, zato se dobro topijo v (polarnih) topilih, kot so na primer alkohol, butan, ogljikov dioksid (CO2) itd.

Najčistejši konopljin ekstrakt pridobimo s superkritično CO2 ekstrakcijo. Slednja, v primerjavi z alkoholno in butansko ekstrakcijo, ne pušča nikakršnih primesi. Poleg tega nikakor ne smemo pozabiti na vprašanje kakovosti izbranih delov rastline, ki jih zdrobljene ali peletirane vstavimo v ekstrakcijsko posodo.

Konopljina CBD smola Hempika je ekstrahirana s sodobno in najčistejšo (okolju najprijaznejšo) metodo – s superkritičnim ogljikovim dioksidom. Še več, biomasa (industrijska konoplja) je ekološko gojena v Sloveniji in na Hrvaškem v skladu s smernicami dobre kmetijske in nabiralne prakse (ang. GACP). Slednje določajo pravila gojenja rastlin, njihovega sušenja in shranjevanja skupaj z ustreznimi higienski standardi in zagotavljanjem sledljivosti celotnega procesa.

Priporočilo za pridobivanje ekstraktov iz konoplje (konopljina smola, konopljin destilat,…) s superkritično CO2 ekstrakcijo je Nemški zvezni inštitut za zdravila in medicinske pripomočke celo vključil v svojo monografijo DAB 2019.

Sestava konopljine smole

Koncentracija ene ali več sestavin konopljine smole je prvenstveno odvisna od vrste konoplje, starosti rastline, metode ekstrakcije in procesnih parametrov.

Konoplja izjemno (o)čisti zemljo, na kateri uspeva, zato je zelo pomembno upoštevati, v kakšnih standardih je gojena. Če izvzamemo morebitne pesticide, zaostala topila, težke kovine, fitofarmacevtska sredstva in druge posledice nepravilnih postopkov ekstrakcije ali onesnaženosti tal, je konopljina smola v večini primerov sestavljena iz naslednjih molekul:

• Fitokanabinoidi: aktivne, terpenofenolne spojine, ki jih najdemo v konoplji in v manjši količini v nekaterih drugih rastlinah (hmelj, pegasti badelj, ashanti poper, črni poper, bazilika, mehiški origano itd.). Zaradi izjemne podobnosti zgradb molekul fitokanabinoidi v našem telesu aktivirajo enake receptorje kot endokanabinoidi (endokanabinoidi so človeku lastni kanabinoidi, ki jih telo naravno proizvaja in služijo kot signalne molekule, s pomočjo katerih se celice, tkiva in organi sporazumevajo). To je glavni razlog, da konoplja ter posledično konopljina smola nakazuje izjemen terapevtski potencial. Do sedaj so v konoplji identificirali preko 144 različnih kanabinoidov.
• Terpeni: aktivne, terpenofenolne, vodotopne učinkovine, ki dajejo vsem rastlinam njihov prepoznaven vonj. Proizvedeni so v trihomih, istih žlezah, kjer nastajajo kanabinoidi. Konoplja proizvede več kot 120 različnih terpenov. Konopljina smola naj bi vsebovala med 10 in 30 odstotkov terpenov. Zanimivost: psi, trenirani za detekcijo konoplje, ne vohajo THC-ja, ampak terpene.
• Flavonoidi: aktivne, vodotopne biološke sestavine, ki rastlinam dajejo njihovo barvo, privabljajo opraševalce, regulirajo rast, inhibirajo bakterijske in virusne encime ter rastline ščitijo pred žarki UV-B.
• Ostalo: vitamini, aminokisline, ketoni, glikozidi, voda, rastlinski voski,…

Industrijska konoplja vsebuje skupno preko 1200 aktivnih bioloških učinkovin. Izmed vseh sta najbolj znana fitokanabinoida kanabidiol (CBD) in tetrahidrokanabinol (THC). Nepsihoaktiven kanabinoid CBD je najbolj zastopan fitokanabinoid v industrijski konoplji. Zaradi minimalnega deleža THC-ja (manj kot 0,2 % v končnem izdelku) izvleček iz takšne sorte ne povzroča omame. Ostali zelo pomembni oz. trenutno bolje raziskani fitokanabinoidi so še: THCA, THCV, CBDA, CBDV, CBG, CBGA, CBN, CBC itd. – vsak s svojstvenimi neposrednimi učinki na naš organizem.

Standardizirana vsebnost kanabinoidov

Po opravljeni ekstrakciji je naslednji korak v procesu standardizacija kanabinoidov. Vsebnost kanabinoidov moramo standardizirati zaradi zagotavljanja zadostne količine kanabidiola (CBD) in ohranjanja zakonsko dovoljene koncentracije tetrahidrokanabinola (THC).

Standardizirano vsebnost kanabinoidov konopljinega ekstrakta lahko dosežemo na več načinov:

1. Destilacija ekstrakta: z destilacijo ekstrakta sicer lahko ohranimo THC v količinah, nižjih od trenutno zakonsko dovoljene mejne vrednosti, vendar tekom procesa žal izgubimo tudi nekaj preostalih konopljinih učinkovin.
2. Dodajanje prečiščenega ekstrakta: ekstraktu celotnega spektra dodamo prečiščen konopljin ekstrakt z visoko vsebnostjo CBD-ja. Ekstrakt ohrani vse svoje učinkovine.
3. Dodajanje voskov, olj in/ali masel: konopljina smola ohrani vse svoje učinkovine in postane nekoliko bolj tekoča.
4. Kombinacija več načinov: ekstraktu dodamo prečiščen konopljin ekstrakt z visoko vsebnostjo CBD-ja in olja, voske in/ali masla. Ekstrakt ohrani vse svoje učinkovine, zagotovljeno pa je tudi lažje odmerjanje, saj je konopljina smola nekoliko bolj tekoča.

CBD pasta je prodajno ime za konopljino CBD smolo, pridobljeno iz industrijske konoplje, kateri so bila zaradi standardizacije učinkovin in lažjega odmerjanja dodani prečiščeni ekstrakti, olja, masla in/ali voski.

Standardizirana vsebnost učinkovin je rezultat kombinacije več načinov standardizacije: ekstraktu širokega spektra kanabinoidov, pridobljenega s superkritično CO₂ ekstrakcijo, so dodani prečiščen konopljin ekstrakt, kokosovo olje in čebelji vosek. Na voljo je v dispenzerju, ki omogoča natančno in varno odmerjanje tudi v izredno majhnih intervalih (vse tja do 0,01 ml).

V nasprotju s CBD pasto, CBD Kapljice pridobimo z raztopitvijo konopljinega ekstrakta z visoko vsebnostjo kanabinoidov v nosilnem (konopljinem) olju. Prav zaradi tega so CBD kapljice tekoče in imajo nekoliko manjšo vsebnost kanabinoidov.

Sinergijski učinek oz. »Entourage« efekt

Vsi CBD izdelki Hempika – z izjemo CBD izolata – vsebujejo konopljin ekstrakt celotnega spektra biološko aktivnih in neaktivnih učinkovin industrijske konoplje, tj. kanabinoidov, terpenov, flavonoidov, aminokislin, vitaminov itd.

Vse zgoraj omenjene učinkovine igrajo pomembno vlogo pri doseganju znanstveno dokazanega “entourage” efekta – učinkovito delovanje kanabinoidov (in drugih učinkovin) v sinergiji.

Naravni izvlečki celotnega spektra so v primerjavi bodisi z naravnimi izolati (tj. skrbno prečiščenimi naravnimi ekstrakti) bodisi s sintetičnimi kanabinoidi zaradi delovanja učinkovin v sinergiji (»entourage« efekta) bistveno bolj učinkoviti: znanstveniki so ugotovili, da za doseganje primerljivega učinka potrebujejo občutno manjšo količino naravnih izvlečkov celotnega spektra.

Kako mi lahko pomaga?

Leta 1937 so v ZDA sprejeli zakon o obdavčitvi konoplje (ang. Marihuana Tax Act), ki je zakonsko prepovedal posedovanje, promet in uporabo konoplje. Omenjeni zakon je bil sprejet navkljub oponiranju ameriškega zdravniškega združenja. Leta 1942 je bila konoplja celo odstranjena iz ameriške farmakopeje in njene uporabe v medicini in industriji je bilo tako do nadaljnjega (na svetovnem nivoju) počasi konec.

Šele laboratorijske izolacije posameznih kanabinoidov in predvsem kasnejše odkritje endokanabinoidnega sistema (odkritje slednjega štejejo za drugo največje odkritje v zgodovini medicine, takoj za uporabo sterilne tehnike) spodbudijo ponovno zanimanje za uporabo konoplje v medicinske namene in odprejo vrata znanstvenim raziskavam. Številni blagodejni učinki, zaradi katerih naj bi se konoplja kot zdravilo uporabljala skozi človeško zgodovino, kritično pretresajo sodobne znanstvene raziskave:

1. HERPES: Klinične raziskave na ljudeh nakazujejo protibolečinski (analgetični) učinek krem s kanabinoidi.
2. EPILEPSIJA: Konopljina smola z visoko vsebnostjo kanabidiola (CBD) in nizko vsebnostjo THC-ja dokazano zmanjšuje frekvenco epileptičnih napadov.
3. KOSTNI RAK: Pregled strokovne literature na področju kostnega raka nakazuje, da endokanabinoidni receptorji izkazujejo velik potencial za morebitno zdravljenje kostnih metastaz.
4. NEMELANOMSKI KOŽNI TUMORJI/STAROSTNE PEGE: Izsledki metaanalize in klinične raziskave na ljudeh nakazujejo, da aktivacija kožnega endokanabinoidnega sistema povzroči apoptozo (celično smrt) rakavih celic.
5. BOLEZNI SRCA IN OŽILJA: Domnevo izjemnega kardioprotektivnega učinka kanabidiola (CBD) preprašujejo številne raziskave. Predvsem v ZDA kardiologi opozarjajo na morebitne izjemne kurativne in preventivne učinke CBD-ja v povezavi s srčnim infarktom in aterosklerozo.
6. MOŽGANSKA KAP: Kanabinoidi (predvsem CBD) bi v prihodnosti lahko bili uporabljeni bodisi kot nevroprotektivno sredstvo pri ljudeh z nagnjenostjo k možganski kapi bodisi kot zdravilo za lajšanje posledic možganske kapi.
7. SLADKORNA BOLEZEN (DIABETES): Raziskave na živalih nakazujejo inhibitoren učinek kanabidiola (CBD) na pojav sladkorne bolezni tipa 2. Nakazujejo tudi inhibitorne učinke na sproščanje limfocitov ob vnetju slinavke (povečanje možnosti »preživetja« slinavke pri sladkorni bolezni tipa 1).
8. ARTRITIS: Raziskave na živalih nakazujejo inhibitoren učinek CBD-ja na razvoj bolezni.
9. ALZHEIMERJEVA IN PARKINSONOVA BOLEZEN: Znanstveniki domnevajo, da je deformacija tau proteina oz. oblikovanje ploščic, najdenih v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo (vozli omenjenega proteina naj bi se nalagali v možganih in sčasoma preprečili prenos hranljivih snovi v nevrone), posledica nevrokemičnih oz. vnetnih sprememb v organizmu. Podoben mehanizem je prepoznan tudi v primeru Parkinsonove bolezni. Izsledki metaanalize nakazujejo na morebitne izjemne kurativne in preventivne učinke CBD-ja; kanabidiol (CBD) naj bi namreč učinkovito inhibiral tau protein.
10. SHIZOFRENIJA/DEPRESIJA: Klinične raziskave na ljudeh nakazujejo, da CBD posredno vpliva na »dvig« nivoja endokanabinoidne molekule anandamida v našem telesu in posledično lajša simptome shizofrenije in depresije.
11. RAK NA MOŽGANIH IN DRUGE OBLIKE RAKA: Raziskave na živalih nakazujejo inhibitoren učinek CBD-ja na rast rakavih celic.
12. LUSKAVICA IN PSORIAZA: Klinične študije na ljudeh in študije primera nakazujejo, da je kanabidiol (CBD) lahko varen in učinkovit način lajšanja simptomov psoriaze ter nekaterih drugih vnetnih kožnih obolenj. CBD naj bi tudi upočasnil proizvajanje kožnih celic (keratinocitov) in uravnotežil kožni cikel pri ljudeh s psoriazo, kar naj bi delno preprečevalo nastajanje psoriatičnih plakov oz. plošč.
13. AVTIZEM: Izsledki metaanalize, objavljene avgusta 2020, nakazujejo, da kanabinoidi kažejo obetavne učinke pri lajšanju nekaterih simptomov motenj avtističnega spektra (nenavadno vedenje, motnje spanja, hiperaktivnost itd.), njihova učinkovitost pri lajšanju jedrnih znakov (tj. nezmožnost razumevanja socialne komunikacije, omejeno zanimanje itd.) pa ostaja pretežno neznana. V zaključku omenjene metaanalize je poleg tega izpostavljeno, da sta se uporaba zdravil in odmerek le-teh po obravnavi s kanabinoidi zmanjšala.
14. MIGRENA: Pregled strokovne literature nakazuje na obstoj deficita v endokanabinoidnem sistemu, kar naj bi bil eden od poglavitnih vzrokov za migreno in druga obolenja, pri katerih naj bi nevroprotektivna vloga kanabidiola (CBD) igrala pomembno vlogo (fibromialgija, sindrom razdražljivega črevesa itd.).
15. MULTIPLA SKLEROZA: Klinične raziskave na ljudeh nakazujejo, da naj bi CBD lajšal simptome spastičnosti in/ali depresije kot pogoste sopotnice omenjene bolezni.

Konopljina smola Hempika je proizvedena v skladu s standardi dobre proizvodne prakse (ang. GMP). Koncentracija kanabinoidov v konopljini smoli Hempika je standardizirana. Slednje potrjujejo analizni certifikati, izdani v akreditiranem laboratoriju ISO/IEC 17025. Analizni certifikati so izdelani za vsako novo serijo proizvodov.

Pravna regulativa tukaj in zdaj

Konopljina smola se je sprva izdelovala ročno in brez uporabe topil. Končni izdelek poznamo pod imenom hašiš. Iz cvetov so s tresenjem najprej odstranili trihome (žleze, kjer nastajajo kanabinoidi) in jih s stiskanjem spremenili v končni izdelek.

Prizadevanja za izolacijo učinkovin v konoplji so bila dobro dokumentirana šele v devetnajstem stoletju, ekstrakti konoplje in tinkture pa so bili vključeni tako v britansko kot tudi ameriško farmakopejo.

Poleg v tem članku že omenjenih v ZDA sprejetih zakonov velja omeniti tudi Enotno konvencijo OZN o mamilih (1961), ki je imela pomembno vlogo pri ustvarjanju mednarodnega nadzornega sistema. Konoplja, hašiš in ekstrakti ali tinkture konoplje so bili razvrščeni v prvo skupino prepovedanih snovi v omenjeni konvenciji. V prvi skupini prepovedanih snovi v omenjeni konvenciji sta konoplji družbo delala heroin in opij.

90. leta 20. stoletja niso prinesla zgolj odkritja endokanabinoidnega sistema in preporoda zanimanja za uporabo konoplje v medicinske namene, ampak tudi (ponovno) povečanje interesa ljudi za pridelavo, predelavo in uporabo izdelkov iz industrijske konoplje (hrana, obleke, kozmetika itd.). Za ekstrakcijo učinkovin industrijske konoplje se je začelo uporabljati sodobne metode ekstrakcije in popolnoma legalna konopljina smola se je kot živilo začela uporabljati v vsakdanjem življenju.

Januarja 2019 je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) vse kanabinoide v prehrani oz. prehranskih dodatkih uvrstila v kategorijo t. i. »Novel food« (slo. Nova živila). Nova živila so definirana kot živila in živilske sestavine, ki se na območju EU pred 15. majem 1997 niso uporabljala v večjem obsegu oz. se proizvajajo z metodami, ki jih prej nismo poznali oz. uporabljali za proizvodnjo teh izdelkov.

Leta 2020 je prineslo številne pomembne institucionalne odločitve in premike na področju industrijske konoplje in konoplje na sploh, in sicer:

1. Sodišče Evropske Unije je dne 19. 11. 2020 sprejelo revolucionarno sodbo (št. zadeve: C-663/18), v kateri na podlagi predloženih dokumentov spisa med drugim ugotavlja, da “CBD iz postopka v glavni stvari na podlagi razpoložljivih znanstvenih podatkov nima psihotropnih učinkov in škodljivega vpliva na zdravje ljudi; ne more biti opredeljen kot narkotik v okviru Enotne konvencije OZN o mamilih.”
2. Evropska komisija (tudi na podlagi omenjene sodbe sodišča Evropske Unije) odloči, da molekule CBD-ja ne opredeli kot narkotik v okviru Enotne konvencije OZN o mamilih in posledično nadaljuje presojo prijav po pravilih postopka »Novel food«.
3. Komisije ZN za droge je dne 2. 12. 2020 na svojem triinšestdesetem zasedanju (na predlog Svetovne zdravstvene organizacije) med drugim sprejela odločitev, da konoplja, hašiš in ekstrakte ali tinkture konoplje črtajo iz Tabele IV Enotne konvencije o mamilih (iz leta 1961). Slednje na široko odpira vrata nadaljnjim raziskavam uporabe konoplje v medicinske namene in posredno nadaljnjim de-regulativnim premikom na področju konoplje kot take.

Priporočila za uporabo

V znanstvenih raziskavah konopljine ekstrakte celotnega spektra biološko aktivnih in neaktivnih učinkovin aplicirajo na različne načine:

1. Topično: vmešane v kreme, losjone in druge pripravke za kožo.
2. Oralno/sublingvalno: izsledki raziskav nakazujejo, da naj bi bila absorpcija učinkovin najučinkovitejša, če se konopljina smola za nekaj časa zadrži pod jezikom (raziskave poročajo o 20‒40-% absorpciji kanabinoidov). Učinek naj bi se dosegel po 15‒60 minutah, vrh učinka pa v dveh urah po zaužitju. Razpolovna doba kanabinoidov v telesu naj bi bila od 6 do 8 ur, učinek presnavljanja v jetrih pa zanemarljiv.
3. Rektalno: izsledki raziskav nakazujejo na 40‒60-% absorpcijo kanabinoidov ob uporabi rektalnih svečk. Učinek naj bi se dosegel po 15‒30 minutah. Pri rektalni uporabi naj bi se izognili presnavljanju kanabinoidov v jetrih. Trenutno se rektalna uporaba uporablja le poskusno, saj znanstveniki še vedno ne vedo, kolikšen delež učinkovine doseže krvni obtok.

V raziskavah znanstveniki terapijo vedno začnejo počasi (z nizkimi odmerki) in odmerke postopoma povečujejo. Začetni nizki dnevni odmerek navadno razdelijo na dva ali tri še manjše: jutranjega, popoldanskega in večernega. Vsakih nekaj dni (ali tedensko) odmerek koračno povečujejo in to počnejo, dokler ne posamezniki “ugotovijo” svojega optimalnega odmerka. Ugotovili so namreč, da za odmerjanje konopljinih izvlečkov ne velja pravilo ene količine, prave za vse – ravno obratno, vprašanje odmerjanja se je izkazalo za zelo individualno in specifično za vsakega posameznika.

Svetovna zdravstvena organizacija (ang. WHO) je leta 2018 na podlagi znanstvenih objav objavila poročilo z naslovom »Cannabidiol (CBD) Critical Review Report«, v katerem ugotavlja, da molekula kanabidiola (CBD) ob normalni uporabi ne povzroča stranskih učinkov, v primeru prekomernih količin pa naj bi bili le-ti minimalni (tj. utrujenost, diareja, sprememba apetita itd.). Ne pojavijo se pri vsakem posamezniku in izginejo ob zmanjšanju količine. Svetovna zdravstvena organizacija poleg tega ugotavlja tudi, da CBD ne povzroča pretiranega sproščanja dopamina in je popolnoma nepsihoaktiven (»Ali lahko postanem zasvojen od CBD-ja?«); »evforija«, ki je običajno povezana z zasvojenostjo pri drogah, kot so na primer opiati, ni prisotna.

CBD in drugi fitokanabinoidi se v jetrih metabolizirajo s pomočjo citokromov P450 (družino jetrnih encimov, ki s kisikom razstrupljajo kemične snovi v zdravilih), kar lahko ob znatnih količinah oz. visokih odmerkih povzroči toksične učinke nekaterih zdravil, zmanjša njihov farmakološki učinek oz. povzroči nezaželen učinek le-teh. Učinek presnavljanja manjših odmerkov v jetrih (posamezne znanstvene raziskave majhne odmerke definirajo do 0,5 mg CBD/kg/dan oz. do 1,0 mg CBD/kg/dan) naj bi bil zanemarljiv. Svetovna zdravstvena organizacija v zgoraj omenjenem poročilu v primeru rednega jemanja zdravil pred začetkom redne uporabe izvlečkov iz konoplje priporoča posvetovanje z osebnim zdravnikom.

Zanimivost: V primeru nekaterih bolezenskih stanj naj bi endokanabinoidni sistem za izravnavo potreboval od 5 do 6 tednov, zato sta potrebni potrpežljivost in zmerna vztrajnost.

Pogosta vprašanja o konopljini smoli:

Kako jemati konopljino smolo?

Zaradi različnih vsebnosti in razmerij kanabinoidov v konopljini smoli, splošnega pravila kako jemati konopljino smolo ni. Ker smo si vsi ljudje med seboj različni in imamo različne težave, je z jemanjem priporočljivo začeti počasi (velikost riževega zrna) ter odmerek koračno (npr. tedensko) povečevati, dokler ne najdemo optimalnega odmerka.

Ali je konopljina smola legalna?

Konopljina smola Hempika je popolnoma legalna, saj količina THC-ja ne presega dovoljene meje 0,2 % v suhi snovi rastline. Smola, ekstrahirana iz nelegalnih sevov konoplje, navadno vsebuje THC v količinah, višjih od trenutno zakonsko dovoljene mejne, zato se pogovorno imenuje tudi THC smola.

Katera konopljina smola je najboljša?

Najboljša konopljina smola je proizvedena iz ekološko gojene konoplje, vsebuje celoten spekter kanabinoidov ter je izlužena s sodobno metodo ekstrakcije (CO₂), saj slednja ne pušča nikakršnih škodljivih primesi v končnem izdelku. Prepričani smo, da je konopljina smola Hempika najboljša.

Kje kupiti konopljino smolo?

Konopljino smolo lahko kupimo tako v spletni kot tudi v fizični trgovini. Pri Hempiki priporočamo nakup neposredno pri proizvajalcu (tako na spletu kot v fizični trgovini), pod pogojem, da vam je proizvajalec pripravljen posredovati analizne certifikate ter nuditi dobro uporabniško podporo.

Kaj vpliva na ceno konopljine smole?

Cena konopljine smole je odvisna od več dejavnikov, in sicer: kako je konoplja gojena; kakšna je izbrana metoda ekstrakcije konopljine smole; kakšna je vsebnost CBD-ja in ostalih kanabinoidov itd. Ponudnike izdelkov je več kot priporočljivo povprašati po analiznem certifikatu o vsebnosti kanabinoidov.

Za kaj se lahko uporablja konopljina smola?

Sodobne znanstvene raziskave kritično pretresajo uporabo konopljine smole ob herpesu, epilepsiji, kostnem raku, nemelanomskih kožnih tumorjih, boleznih srca in ožilja, Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni, shizofreniji, depresiji, avtizmu, luskavici in psoriazi, multipli sklerozi, migreni, fibromialgiji, sindromu razdražljivega črevesa itd.

Ali ima konopljina smola stranske učinke?

Ob normalni uporabi naj konopljina smola ne bi povzročala stranskih učinkov, v primeru prekomernih količin pa naj bi bili le-ti minimalni (tj. utrujenost, diareja, sprememba apetita itd.). Ne pojavijo se pri vsakem posamezniku in izginejo ob zmanjšanju količine.

Ali je konopljina smola primerna za pse?

Glede na raziskave ter izjave veterinarjev je konopljina smola primerna tudi za pse, saj vsebuje celotno paleto konopljinih učinkovin. Poleg tega je skrb o morebitni “zadetosti” vašega štirinožnega prijatelja odveč, saj zaradi minimalnega deleža THC-ja izvleček iz industrijske konoplje ne povzroča zadetosti.

Kaj zdravi konopljina smola?

Veliko ljudi živi v zmoti, da konopljina smola zdravi marsikatero težavo in/ali bolezen, vendar temu ni tako. Konopljina smola ob pravilni uporabi in zdravem načinu življenja lahko pripomore k lajšanju (ne zdravljenju) simptomov različnih bolezenskih stanj.

Ali je konopljina smola učinkovita proti bolečinam?

CBD ima dokazan analgetični učinek in posledično lahko pripomore k lajšanju bolečin. Konopljina smola z visoko vsebnostjo CBD-ja in celotnim spektrom kanabinoidov je zaradi delovanja učinkovin v sinergiji (»entourage« efekta) bistveno bolj učinkovita kot izolirana molekula CBD.

Ali je konopljina smola dobra za migreno?

Pregled strokovne literature nakazuje na obstoj deficita v endokanabinoidnem sistemu, kar naj bi bil eden od poglavitnih vzrokov za migreno, pri kateri naj bi nevroprotektivna vloga kanabidiola (CBD) igrala pomembno vlogo.

S semenom se vse začne. To še posebej velja za zgodbo našega podjetja. Idejo, ki je vzklila v košato rastlino, katere osnova je so-bivanje, čudenje zmožnosti biti obenem popoln vir makrohranil, ki našemu telesu predstavljajo vir energije, prehranskih vlaknin, vitaminov ter mineralov. Konopljina semena so hranilno gosto živilo v najvišjem pomenu besede.

Konopljina semena – krogotok življenja

Konopljina semena so produkt opraševanja moške in ženske rastline industrijske konoplje in dozorijo (postanejo sadike) v 3 do 6 tednih od vzklitja. So rjave oziroma rjavo-sive barve in jajčaste oblike.

Hranilno tkivo semena, tako imenovani endosperm, obdaja zarodek, ki vsebuje genski zapis obeh starševskih rastlin. Nekaj tednov po vzklitju iz zarodka pokukajo prvi listi, imenovani kotiledoni; dokler sadika ne razvije pravih listov, sposobnih izpeljave procesa fotosinteze, in svojega koreninskega sistema, kotiledoni sadiko preživljajo s hranilnimi snovmi, shranjenimi v hranilnem tkivu semena.

V trenutku, ko naša junakinja razvije lasten koreninski sistem in sonce zažari, začne konoplja pospešeno segati k njemu. Prej ali slej nastopi čas opraševanja in krogotok je sklenjen.

Moto konopljinih semen Hempika je: »Izpod neba neposredno na krožnik.« Gre za semena industrijske konoplje, na ekološki način pridelane na slovenskih tleh, s kontroliranim poreklom od setve do končnega izdelka. Vprašanje, ob upoštevanju kakšnih standardov so pridelana živila iz konoplje, je izjemnega pomena, saj konoplja zemljo, na kateri raste, odlično o-čisti težkih kovin in fitofarmacevtskih sredstev, zato za brezskrbno uživanje vedno izberemo izdelke opremljene z EKO certifikatom.

Hranilna vrednost konopljinih semen

Neoluščena konopljina semena za uživanje v povprečju vsebujejo več kot 30% esencialnih maščobnih kislin, približno 25% beljakovin, znatne količine prehranskih vlaknin, ogljikovih hidratov, vitaminov in mineralov:

Idealno razmerje esencialnih maščobnih kislin

Večkrat nenasičenih maščobnih kislin (tj. omega-3, omega-6 in omega-9), nujnih za zdravje našega srca ter možganov, telo ne more proizvesti samo, zato jih moramo prejeti s hrano. V konopljinih semenih je razmerje esencialnih maščobnih kislin 3:1 (omega-6:omega-3); idealno za človeško telo z njemu lastnim naravnim razmerjem 4:1.

Popolne beljakovine

Beljakovine so sestavljene iz aminokislin, med sabo povezanih v različna zaporedja. Tako kot v primeru maščob, tudi pri aminokislinah poznamo takšne, ki jih telo ne more sintetizirati samo, zato živila, ki vsebujejo dovoljšne količine vseh devetih esencialnih aminokislin, imenujemo popolne beljakovine. Obenem so z raziskavami hitro prebavljivih beljakovin edestin-a – edestin predstavlja 60-80% delež vseh beljakovin, prisotnih v semenih industrijske konoplje – in albumin-a ugotovili, da je približno 91-98% konopljinih beljakovin prebavljivih, kar pomeni, da lahko naše telo izkoristi skoraj vse zaužite aminokisline ki se nahajajo v konopljinih semenih.

Zakladnica prehranskih vlaknin

Prehranske vlaknine uvrščamo med prebiotike, tj. sestavne dele hrane, ki jih želodčni encimi ne morejo razgraditi, zato jih kot hranila lahko porabijo mikroorganizmi v debelem črevesu, odgovorni za uravnavanje pH vrednosti črevesne flore. Slednje je izjemnega pomena za zdravje našega organizma, saj se kar 70 % celic imunskega sistema nahaja v črevesju. Nič čudnega, da naj bi zadosten vnos prehranskih vlaknin zaviral nastanek cele vrste motenj in bolezni, kot na primer: zaprtost, prekomerna telesna teža, sladkorna bolezen itd.

Vitamini

• Tiamin (Vitamin B1) – pripomore k konverziji ogljikovih hidratov in aminokislin v energijo in je ključnega pomena za zdravo srce, mišice in živčni sistem.
• Riboflavin (Vitamin B2) – pomemben za rast, reprodukcijo, nastajanje rdečih krvničk, pripomore k zmanjšanju težav z vidom in skrbi za zdravo kožo.
• Niacin (Vitamin B3) – sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin ter spodbuja funkcionalnost prebavnega trakta, živčnega sistema in konverzijo hrane v energijo.
• Piridoksin (Vitamin B6) – spodbuja nastanek protiteles v imunskem sistemu, uravnava krvni sladkor, presnavlja amino in maščobne kisline ter skrbi za razvoj živčevja in možganov pri otroku.
• Folna kislina (Vitamin B9)
  – pomembna je za nastanek in ohranjanje novih celic, skrbi za sintezo Ribonukleinske kisline (RNA) in Deoksiribonukleinske kisline (DNK).
• Vitamin E – deluje kot antioksidant ter ima pomembno vlogo pri razvoju živčevja.

Minerali

Minerali so anorganske snovi, katerih telo ni sposobno proizvajati in so ključnega pomena za harmonično delovanje celic in telesa:

• Kalcij – skupaj s fosforjem je zelo pomemben pri razvoju kosti in zobovja, pripomore k ohranjanju krvnega pritiska, preprečevanju nastanka krvnih strdkov, krčenja mišic in skrbi za normalno delovanje srca.
• Fosfor – skupaj s kalcijem skrbi za razvoj kosti in zobovja, pripomore k rasti in obnavljanju tkiva, skrbi za kislinsko-bazično ravnovesje celičnih tekočin in formira del fosfolipidnih molekul, tj. ključnih komponent celičnih membran.
• Kalij – pripomore k telesnemu ravnovesju in rasti, skrbi za ravnovesje vode med celicami in telesnimi tekočinami, ravnovesje elektrolitov, celično integriteto in prenos živčnih impulzov.
• Magnezij – spodbuja absorbcijo kalija in kalcija, skrbi za mineralizacijo kosti, aktivacijo vitaminov skupine B.
• Baker – skrbi za shranjevanje in metabolizacijo železa, formacijo hemoglobina in kolagena, pripomore k dovajanju kisika telesu.
• Železo – železo je eno glavnih komponent hemoglobina in mioglobina (mišičnega hemoproteina), ki skrbita za dovod kisika v krvi in mišicah. Železo je ključnega pomena za nastajanje celic, aminokislin, hormonov, živčnih prenašalcev in ATP-ja.
• Cink – pripomore k encimski aktivnosti v celicah, spodbuja imunski sistem, celjenje ran in pomaga pri metabolizaciji beljakovin, maščob ter ogljikovih hidratov
• Mangan – sodeluje pri formaciji vezivnega tkiva, kosti in reproduktivnih hormonov.

Oluščena ali neoluščena konopljina semena – kaj izbrati?

Bodisi cela ali oluščena konopljina semena so polna vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin, beljakovin, prehranskih vlaknin in ogljikovih hidratov, vendar je slednjih dveh sestavin v primerjavi z oluščenimi bistveno več v neoluščenih semenih konoplje, saj se prvenstveno nahajata v semenski lupini, zato lahko neoluščena konopljina semena v kombinaciji z zdravim življenjskim slogom in uravnoteženo prehrano povežemo predvsem z:

1. Izboljšanjem prebave: Zaradi visoke vsebnosti (topnih in netopnih) prehranskih vlaknin konopljina semena ugodno vplivajo na zdravje našega prebavnega sistema, procesa prebave in posledično imunskega sistema kot celote.
2. Zmanjšanjem lakote: Hrana z nizko vsebnostjo prehranskih vlaknin nas lahko nasiti, a le za kratek čas. Ker so konopljina semena zakladnica prehranskih vlaknin, se občutek sitosti občutno podaljša, zato so primerna tudi za odpravljanje prekomerne telesne teže oz. uravnavanje le-te.
3. Regeneracijo mišic: Zaradi visoke vsebnosti ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin lahko zmleta neoluščena konopljina semena kombiniramo s konopljinimi proteini in drugimi beljakovinami v prahu. Obrok moramo zaužiti znotraj prvih dveh ur po koncu vadbe.

Obe vrsti semen sta izjemno hranilni, okusni in uporabni v kuhinji, vendarle pa velja, da oluščena semena lažje vključimo v našo vsakdanjo prehrano. Tako za neoluščena kot tudi oluščena konopljina semena velja, da so 100% naravne popolne beljakovine, vsebujejo idealno razmerje esencialnih maščobnih kislin ter pravo bogastvo vitaminov in mineralov, ki lahko poskrbijo za:

1. Zdravje srca in ožilja: Ko v celoto povežemo aminokislino arginin, prehranske vlaknine in esencialne maščobne kisline, dobimo skupek hranil, ki zmanjšujejo možnost nastanka bolezni srca in ožilja.
2. Povečanje energije: Esencialne maščobne kisline proizvedejo kar dvakrat več energije kot ogljikovi hidrati, poleg tega pa se beljakovine počasneje razgrajujejo, kar pomeni, da se energija sprošča počasneje in več časa.
3. Uravnavanje ravni holesterola: S pomočjo esencialnih maščobnih kislin, se v našem telesu znižuje raven nezdravih maščob in nastanek holesterolnih plaket v arterijah.
4. Zmanjšanje tveganja za osteoporozo: Esencialne maščobne kisline igrajo pomembno vlogo pri številnih procesih, vključno s preprečevanjem nastanka osteoporoze, ki je velikokrat posledica pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin (GLA in EPA).
5. Vnetja: Gamalinolenska kislina (GLA) je esencialna maščobna kislina, ki skupaj z ostalimi sestavinami konopljinih semen pripomore k lajšanju vnetij.
6. Omega-3 maščobni kislini EPA in DHA sta nedvomno izredno pomemben del naše uravnotežene prehrane, zlasti zdravega prehranjevanja vegetarijancev in veganov, ki si dovolj EPA in DHA težko zagotovijo.
7. Visoka stopnja vsebnosti gama linolenske kisline (GLA), omega-6 esencialne maščobne kisline, skrbi za nemoteno delovanje imunskega sistema (naravno odpornost).

(BIO) oluščena in neoluščena konopljina semena Hempika so hranilno gosto živilo, saj nam znotraj priporočenega vnosa energije prinesejo kar največ za telo potrebnih vitaminov, mineralov in ostalih hranil. Opremljena so s certifikatom SI-EKO-002, s katerim uradni certifikacijski organ potrdi izdelavo živil iz ekološko pridelanih surovin in skladnost predelave, pakiranja, skladiščenja in celo transporta z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo!

Priporočila za uživanje

Oluščena konopljina semena so odlična že kot samostojen prigrizek. Enkratno se podajo k sadju, solati, čokoladi, sladicam (iz njih lahko na hitro pripravimo piškote ali pecivo), z njimi spečemo kruh, dodamo jih k raznim omakam, predvsem pa smoothijem, jogurtom in kosmičem.

Neoluščena konopljina semena lahko popražimo ali celo nakalimo in uživamo kot sveže kalčke. Ob pripravi smoothija jih skupaj z drugimi sestavinami damo v smoothie maker oz. blender, zmešamo in uživamo v hranilni po-polnosti sveže pripravljenega napitka. Na podoben način lahko neoluščena semena dodamo tudi vsem v prejšnjem odstavku omenjenim jedem.

Konopljina semena shranjujemo v temnem in hladnem prostoru. So okolju prijazna alternativa za ribe, primerna so tudi za otroke in noseče matere. Na splošno svetujemo uživanje konopljinih semen v kombinaciji z zdravim življenjskim slogom in uravnoteženo prehrano.

Na koncu naj poudarimo, da tako oluščena kot tudi neoluščena konopljina semena ne vsebujejo THC-ja in ostalih kanabinoidov, torej ne povzročajo omamljenosti. Najočitnejša razlika med zrelimi semeni industrijske konoplje in oljem, ki kanabinoide vsebuje (tj. CBD olje), je ta, da se za proizvodnjo (ekstrakcijo) CBD olja oz. CBD kapljic uporablja le zelene dele rastline.

Obred pitja čaja je pomirjujoč sam po sebi. V paro zavite skodelice, mehki gibi in zvok, zadušen v trenutku, so navdahnili že prenekatero pesem. Navdiha pa ni mogoče najti zgolj v zunanjosti; esenca konopljinega čaja namreč blaži, pomirja, bogati, sprošča – po napornem dnevu, pred spanjem, zjutraj, ko potrebujemo spodbudo, spremljavo ali zgolj oživitev našega zdravega načina življenja.

Kaj je konopljin čaj?

Konopljin čaj Hempika vsebuje posušene cvetove in liste industrijske konoplje, pridelane na ekološki način na slovenskih tleh, s kontroliranim poreklom od setve do končnega izdelka. Opremljen je s certifikatom SI-EKO-002, s katerim uradni certifikacijski organ potrdi izdelavo živil iz ekološko pridelanih surovin in skladnost predelave, pakiranja, skladiščenja in celo transporta z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo.

Pozitivni učinki konopljinega čaja

Pozitivni učinki čaja iz industrijske konoplje so prvenstveno odvisni od a.) načina pridelave konoplje (Pomembno: Za brezskrbno uživanje vedno izberemo čaj, proizveden iz industrijske konoplje, pridelane na ekološki način, s kontroliranim poreklom od setve do končnega izdelka. Konoplja odlično o-čisti zemljo težkih kovin, fitofarmacevtskih sredstev itd., zato je zelo pomembno, ob upoštevanju kakšnih standardov je pridelana zel, ki jo pred zaužitjem zgolj prelijemo z vročo vodo.), b.) za izdelavo čaja uporabljenih delov rastline in c.) časa obiranja.

Ali je konopljin čaj, zeleni čaj, ki ne vsebuje teina? Res je, konopljin čaj iz cvetov industrijske konoplje ne vsebuje teina, bogat je s flavonoidi, ki delujejo kot antioksidanti, vitamini, minerali, eteričnimi olji itd., vendar poleg naštetega konopljin čaj vsebuje tudi veliko količino klorofila in terapevtski potencial kanabinoidov.

Kako izbrati pravi konopljin čaj zase?

Vsebnost posameznih učinkovin je odvisna od delov rastline, ki jih uporabimo za izdelavo čaja in časa obiranja konoplje. Ločimo torej več vrst konopljinega čaja z njim lastnimi blagodejnimi učinki:

Konopljin čaj z višjo vsebnostjo THC-ja

V tem članku popisujemo pozitivne učinke čaja, proizvedenega iz ekološko pridelane zrele industrijske konoplje, v katerem ni skoraj nič THC-ja, ki pa kljub temu pomirja zaradi vsebnosti terpenov in terapevtskega potenciala CBD-ja ter ostalih kanabinoidov. V državah, v katerih je to zakonsko dovoljeno, lahko poleg tega užijemo tudi konopljin čaj z višjo koncentracijo THC-ja, ki lahko zelo učinkovito pomaga:

• Proti nespečnosti.
• Spodbuja apetit.
• Deluje protibolečinsko.
• Blaži vnetja.
• Lajša simptome avtoimunskih bolezni.
• Lajša simptome bolezni prebavil oz. težav s prebavili; itn.

Konopljin čaj iz konopljinih korenin

Prvi opisi uporabe terapevtskih lastnosti konopljinih korenin izvirajo iz vladavine kitajskega cesarja Shennonga iz leta 2737 pred našim štetjem. Po tradicionalnem receptu, posušeno in zdrobljeno konopljino korenino v počasnem kuhalniku pripravljamo celih 12 ur. Tako pripravljen konopljin čaj vsebuje terpene (Ali ste vedeli, da so terpeni odgovorni za unikatno paleto vonjav in okusov rastlin? Terpeni so glavna sestavina eteričnih olj rastlin.), alkaloide in druge spojine, ki lahko delujejo izrazito:

• Protivnetno;
• Analgetično;
• Znižujejo povišano telesno temperaturo;
• Blažijo poporodne krvavitve;
• Sproščajo očesne mišice;
• Mirijo težave z dihali in suh kašelj.

Čaj iz mlade konoplje

Mlad konopljin čaj je odličen vir vitaminov ter klorofila, katerega vsebnost je celo večja kot pri ječmenu, kloreli in spirulini! Leta 1913 je nemški kemik Dr. Richard Willstätter prišel do odkritja izjemne podobnosti zgradb molekul klorofila in človeškega hemoglobina (našega krvnega barvila), zaradi česar klorofil:

• Povečuje vsebnost kisika v naši krvi,
• pospešuje rast in obnovo tkiv,
• celjenje ran,
• razstruplja naše telo,
• skrbi za nemoteno delovanje imunskega sistema; itd.

Čaj zrele industrijske konoplje

Konopljin čaj zrele industrijske konoplje je bogat vir kanabinoidov, zato ga mnogi imenujejo tudi CBD konopljin čaj. Zakaj? Zaradi križanja različnih vrst konoplje se količina “zloglasnega” THC-ja ne povzpne nad dovoljeno mejo 0,2% v suhi snovi rastline, medtem ko vsebnost CBD-ja in ostalih kanabinoidov ostane nespremenjena ali se celo poveča, zato takšen konopljin čaj ne povzroča omamljenosti. Zaradi visoke vsebnosti kanabidiola (CBD), eteričnih olj, flavonoidov, vitaminov, mineralov, klorofila in ostalih kanabinoidov, čaj zrele industrijske konoplje lahko:

• Blaži simptome slabosti.
• Izboljšuje delovanje prebavil.
• Lajša vnetje trebušne slinavke.
• Blaži vnetja.
• Deluje pomirjevalno.
• Skrbi za nemoteno delovanje imunskega sistema.
• Izboljšuje zdravje srca in možganov.
• Lajša simptome avtoimunskih bolezni.
• Spodbuja delovanje jeter; itd.

Ekološki konopljin čaj Hempika je proizveden iz ročno obranih cvetov in listov zrele industrijske konoplje. Ustrezno posušeni cvetovi in listi, obrani ob primerni zrelosti rastline, omogočajo užitje blagodejne danosti trenutka in obenem unovčijo terapevtski potencial naravnih učinkovin: CBD-ja, terpenov, flavonoidov, klorofila in ostalih kanabinoidov, ki nimajo psihoaktivnih učinkov.

Kako se pripravi konopljin čaj?

Vodo zavremo in za boljši izkoristek učinkovin, v vodo dodamo nekaj kapljic rastlinskega olja, žličko masla ali kanček mleka. Preden v vodo stresemo konopljin čaj, lahko počakamo, da se voda ohladi na približno 80 °C.

Pomembno: CBD in ostali naravno prisotni kanabinoidi, ki jih najdemo v konoplji, so hidrofobne molekule; niso topni v vodi, vendar se dobro topijo v topilih, kot so olja in masti, zato bo, v primeru da vodi dodamo kanček rastlinskega olja, masla ali mleka, poparek vseboval tudi kanabinoide, ki konopljinemu čaju dajejo izjemen terapevtski potencial.

V vodo stresemo od 3 do 4 čajne žličke čaja, počakamo od 5 do 7 minut, odcedimo in po želji sladkamo z medom. V mešanico lahko dodamo tudi kakšen drug čaj oz. zelišče, kot na primer: koprivo, čaj iz olupkov granatnega jabolka oz. drugega suhega sadja, sivko, meliso, beli čaj, bezeg itn. Okus konopljinega čaja še posebej dobro dopolnijo akacijev, cvetlični ali gozdni med.

Pravo kremasto razvajanje si privoščimo, če konopljin čaj pripravimo v samem mleku ali v razmerju 50:50 (mleko:voda). Angleži nam lahko zgolj zavidajo.

V poletnih dneh čaju dodamo svež bezgov sok, nekaj ribeza, malin in/ali medu, postavimo ga v hladilnik, pustimo, da se okusi premešajo, in ohlajenega sproščeno srkamo med vsakodnevnimi aktivnostmi – konopljin ledeni čaj in pol.

Priporočila za uživanje konopljinega čaja

Konopljin čaj zrele industrijske konoplje sprošča in pomirja zaradi vsebnosti terpenov in terapevtskega potenciala CBD-ja ter ostalih kanabinoidov. Relaksacijski učinek nastopi približno uro po zaužitju, saj se sestavine sproščajo počasi.

Pomembno: Kljub temu, da je konopljin čaj proizveden iz cvetov in listov industrijske konoplje, je koncentracija aktivnih bioloških učinkovin bistveno nižja, kot to velja za CBD olje oz. CBD kapljice.

Kanabinoidi, terpeni, flavonoidi in druge učinkovine konopljinega čaja Hempika niso psihoaktivne – ne povzročajo omamljenosti – zato je konopljin čaj primeren tako za otroke kot odrasle.

Blago-aromatičen, rahlo travast vonj in svetel okus, omogočata, da v njem uživamo od jutra do večera, odvisno od naših želja; v primeru kure, konopljin čaj zauživamo zjutraj na tešče, mirnemu spancu pa se pritičeta skodelica in udobna odeja.

Priporočena zaužita količina za odrasle je trikrat skodelica sveže pripravljenega čaja dnevno. Pri otrocih upoštevamo polovično količino. Konopljin čaj naj, razen pri zelo redkih posameznikih, ne bi povzročal alergij, zato je primeren tudi za alergike. Ob rednem pitju ni moč pričakovati nobenih neželenih resnih stranskih učinkov. Nosečnicam svetujemo, da pri pripravi čaja ne uporabijo maščob, na katere se kanabinoidi vežejo.

Pogosta vprašanja o konopljinem čaju

Konoplja nam prinaša ogromno blagodejnih učinkov za našo kožo in je lahko zelo učinkovita pri lajšanju številnih kožnih težav. Esencialne maščobne kisline (omega 3 & omega 6), katere se nahajajo v konopljinih semenih nam zagotavljajo prepotrebna hranila za sijočo in pravilno navlaženo kožo. CBD mazilo je bogato tudi s kanabinoidi, kateri lahko celo odpravijo oziroma vsaj lajšajo širok spekter kožnih težav.

Kaj je konopljino CBD mazilo?

Konopljino CBD mazilo oziroma CBD krema je izdelek namenjen topični uporabi z dodanim konopljinim ekstraktom, bogatim s CBD. Skrbno izbrana kombinacija naravnih sestavin je učinkovita pri številnih kožnih težavah, prav tako pa kožo pomirja in skrbi, da le-ta ostane zdrava.

Hempika CBD mazilo vsebuje konopljin ekstrakt pridobljen z najčistejšo metodo – superkritično CO₂ ekstrakcijo, hladno stiskano konopljino olje, karitejevo maslo, kokosovo olje, esencialno olje vanilije ter ostale naravne hranilne snovi katere učinkovito zaščitijo, negujejo ter vlažijo vsakršen tip kože.

Kako konopljino olje učinkuje na kožo?

Hladno stiskano konopljino olje vsebuje vse tja do 80% esencialnih maščobnih kislin ter ima idealno razmerje le-teh (omega 3 in omega 6). Ker je zelo podobno našim kožnim lipidom, zlahka prodre v celice ter tako poskrbi za pravilno navlaženost ter posledično zagotavlja optimalen vnos omega maščobnih kislin v samo kožo.

Konopljino olje tako igra pomembno vlogo pri zaviranju staranja kože in ohranjanju pravilne navlaženosti. Učinkovito se spopada s težavami kot so akne, luskavica, ekcem ter odrgnine. Je tudi edino rastlinsko olje ki vsebuje vitamin D – poleg tega vsebuje tudi vitamin E ter številne vitamine B kompleksa, kateri imajo izjemno hranilno vrednost za našo kožo ter učinkovito zavirajo staranje kože in ohranjajo njen mladostniški videz.

Kako CBD olje učinkuje na kožo?

CBD olje s celotnim spektrom kanabinoidov, je kot samo ime pove, bogato s kanabinoidi. Bogato je tudi s terpeni, flavonoidi, voski, aminokislinami, pigmenti, vitamini ter številnimi aktivnimi učinkovinami ki jih lahko najdemo v rastlini konoplje.

Kanabidiol (CBD) velja za močan in učinkovit antioksidant s protivnetnimi ter analgetičnimi lastnostmi. Na kožo deluje pomirjujoče, preprečuje sušenje in pripomore k hitrejšemu celjenju poškodb kože. Prav tako lahko CBD izboljša obrambni mehanizem same kože. Sposobnost hitrejše regeneracije pa je lahko učinkovito pri lajšanju in celo odpravljanju številnih kožnih težav. Glede na vse te lastnosti je CBD mazilo lahko odlična alternativa številnim kozmetičnim preparatom.

Kako deluje CBD mazilo?

Kadar CBD mazilo oziroma CBD kremo nanesemo na kožo, le to skoraj nikoli ne prodre v vaš krvni obtok (predvsem zaradi “strahu” o vnosu kanabinoidov v telo). S tem v mislih, CBD mazilo uporabljamo predvsem za lajšanje težav na specifičnem delu telesa. Kanabinoidi se v kožo absorbirajo ter tako interagirajo s kanabinoidnimi receptorji na predelu kože kamor CBD mazilo nanesemo. Koža je na splošno precej odporna in številnim snovem “blokira” vstop v vaše telo.

Absorbcija kanabinoidov skozi kožo je zelo majhna, zato je priporočljivo da CBD mazilo za lajšanje kožnih težav velikodušno nanesemo na želen predel, saj bo mazilo le na tak način uspešno prodrlo skozi kožo. Seveda je ta metoda najučinkovitejša ko losjoni, kreme in/ali mazila vsebujejo zadostno količino kanabinoidov.

Kakšne so koristi CBD mazila?

CBD, ključna sestavina mazila, je močan antioksidant ki preprečuje sušenje kože, pripomore k hitrejšemu obnavljanju in celjenju raznoraznih poškodb le-te. CBD mazilo krepi naravni obrambni mehanizem kože in njeno sposobnost regeneracije ter tako zagotavlja učinkovito sredstvo pri lajšanju ali celo odpravljanju številnih kožnih težav.

1. CBD mazilo proti bolečinam

Konopljino CBD mazilo lahko pripomore celo k lajšanju kroničnih bolečin z lajšanjem vnetij. CBD se v koži veže na CB2 receptorje in ker ne prodre v krvni obtok, je uporaba mazila najučinkovitejša predvsem pri lajšanju lokalnih bolečin. S tem v mislih, mazilo velja za odličen pripomoček pri lajšanju simptomov artritisa.

2. CBD mazilo za luskavico

Luskavica oziroma psoriaza je avtoimuna bolezen, katero prepoznamo po luskastih zaplatah kože, ki se najpogosteje pojavljajo na komolcih in kolenih – seveda pa se luskavica lahko pojavi tudi po celotnem telesu. Mazila, katera vsebujejo kanabinoide lahko pripomorejo k lajšanju simptomov luskavice tako, da zmanjšujejo vnetja ter upočasnijo prekomerno rast/nastanek celic.

3. CBD mazilo za suho kožo

Hempika CBD mazilo poleg skrbno izbranih naravnih sestavin vsebuje tudi konopljino olje, bogato z omega maščobnimi kislinami in vitamini, kateri na naraven način učinkovito vlažijo ter negujejo vsak tip kože.

4. CBD mazilo za ekcem

Mazilo lahko pripomore k lajšanju kožnih težav kot je ekcem, s tem da zmanjšuje oziroma blaži vnetja ter vlaži izsušeno kožo. Mazilo oziroma CBD pa lahko učinkovito lajša simptome povezane z ekcemi, kot so srbečica ter bolečine.

5. CBD mazilo proti aknam

Akne so mladostnikom precej poznana težava, katere lahko s pomočjo mazila uspešno lajšamo ali celo odpravimo. Številne raziskave govorijo v prid uporabi CBD-ja, saj naj bi ta uspešno nadzoroval pretirano izločanje sebuma žlez lojnic ter kot smo že zgoraj omenili, tudi lajšanju vnetij – vnetje je prisotno v vseh fazah nastanka aken.

6. CBD mazilo proti gubam

CBD ter naravne sestavine konopljinega mazila lahko uravnovesijo kot tudi stimulirajo nastajanje olja v sami koži. Gube in drobne linije so precej pogost pojav, ki ga lahko opazite že sredi vaših dvajsetih let. Večinoma je njihov vzrok suha in nepravilno navlažena koža, kot tudi upočasnjena regeneracija celic. S pomočjo CBD mazila tako lahko učinkovito spodbudimo regeneracijo celic in zagotovimo uravnovešeno mastnost kože, kar posledično pomeni tudi zmanjšanje gub ter mladostniški videz kože.

Kako se CBD mazilo uporablja?

Pomembno je, da kožo najprej temeljito očistimo in posušimo (v primeru da je le-ta mokra). Mazilo nanesemo z nežnimi krožnimi gibi – na tak način se mazilo kar najučinkoviteje absorbira. Seveda, če je to potrebno, lahko mazilo velikodušno nanesemo na prizadeti del kože ter ga nato prekrijemo oziroma ovijemo v gazo. CBD mazilo Hempika je primerno za vsakdanjo rabo ter vsak tip kože.

Mazilo lahko učinkovito uporabimo tudi za nego lasišča, nohtov ali ustnic. Seveda pa je odlično tudi za vsakodnevno nego kože. S številnimi raziskavami niso zabeležili nikakršnih neželenih učinkov pri uporabi konopljinega ali CBD olja pri lokalni uporabi. Seveda pa so nekateri ljudje nekoliko občutljivi na esencialna olja v konopljinem ekstraktu, zato v primeru preobčutljivosti prenehajte z uporabo.

Kako lahko napravim svoje CBD mazilo?

Pripravili smo vam 2 enostavna recepta za domačo CBD kremo, v kolikor si želite pripraviti svoje naravno mazilo za vas in vaše najdražje.

Enostavno mazilo s CBD oljem

V loncu raztopite kokosovo maslo ter mu, ko se to že stopi, dodajte hladno stiskano olje konoplje ter dobro premešajte (svetujemo vam uporabo “banja marije”). Ko se zmes nekoliko ohladi in je še vedno v tekočem stanju, ji dodajte poljubno količino CBD kapljic. Ponovno dobro premešajte in še tekočo zmes prelijte v posodice (najbolje steklene) ter jih postavite v hladilnik. Počakajte da se zmes strdi in vaše mazilo je pripravljeno za uporabo.

Enostavni konopljin CBD losjon

Iztisnite manjšo količino aloe vera gela v posodico ter mu dodajte poljubno količino CBD kapljic ter dobro premešajte. Najbolje je, da si sprotoma pripravite le količino losjona ki ga boste porabili v danem trenutku.

Seveda pa lahko že pripravljeno, naravno Hempika CBD mazilo kupite v naši spletni trgovini.

Avtor: L. D.

Natančni vzroki za psoriazo oz. luskavico nam ostajajo neznani. Prav tako še ne poznamo zdravila, ki bi popolnoma ozdravilo to bolezen. Obstaja pa več načinov za lajšanje simptomov psoriaze. Mnogi izmed priljubljenih oblik lajšanja simptomov na žalost prinašajo tudi nezanemarljive stranske učinke, ki so pri dolgotrajni rabi lahko nevarni tako za kožo kakor tudi za celo telo. To je le eden izmed razlogov, zakaj bi morali poskusiti z lajšanjem psoriaze s pomočjo CBD-ja.

Ali lahko CBD pomaga pri psoriazi?

Nedavno je kanabidiol (CBD) postal prepoznan kot potencialno naravno sredstvo za lajšanje psoriaze in drugih vnetnih kožnih bolezni. CBD je ena izmed naravno nastalih molekul, imenovanih fitokanabinoidi, ki jih najdemo v konoplji. Za razliko od tetrahidrokanabinol-a (THC), aktivne molekule v konoplji, CBD kapljice niso psihoaktivne in ne povzročajo zadetosti oz. omamljenosti.

CBD je svojo široko priljubljenost pridobil zaradi svojih številnih zdravilnih lastnosti ter terapevtske uporabnosti pri lajšanju številnih obolenj. Nove raziskave CBD-ja ter psoriaze ugotavljajo, da je lahko ta naravna molekula koristna za lajšanje vnetnega kožnega obolenja, imenovanega psoriaza oziroma luskavica. Postavlja se vprašanje, kako CBD lajša simptome luskavice. Odgovor na to vprašanje bomo razkrili v nadaljevanju.

Kaj je psoriaza?

Psoriaza je kronična, vnetna avto-imuna bolezen, ki povzroča belkaste, srebrnkaste ali rdeče luskaste lise na površju kože. Obolenju botruje nenormalno hiter proces proizvajanja kožnih celic. »Luske« se običajno razvijejo na sklepih (kolena, komolci), a se lahko pojavijo kjerkoli na telesu (rokah, nogah, lasišču, obrazu).

Kaj povzroča psoriazo?

Natančni vzroki psoriaze ostajajo neznani. Medicinske raziskave kažejo na genetske ter avtoimunske vzroke. Znano je tudi, da nekateri sprožilci lahko povzročijo psoriatske izbruhe. Mednje štejemo stres, nekatera zdravila, alkohol, infekcije, ureznine ter odrgnine.

Kaj so simptomi psoriaze?

Med simptome psoriaze oz. »luskavice« štejemo luščenje kože, vnetje ter odebeljene, belkaste, srebrnkaste ter rdečkaste lise. Psoriaza se zdravi s steroidnimi kremami, okluzijo, svetlobno terapijo ter z zdravili za oralno uporabo, npr. biologiki.

Katere vrste psoriaze poznamo?

Poznamo pet različnih vrst psoriaze:

• Kronična luskavica v obliki plošč oz. plakov (Plaque psoriasis)

Je najpogostejša oblika psoriaze, saj kar 80 odstotkov vseh obolelih trpi prav za to obliko psoriaze. »Plaque« psoriaza povzroči vnete, rdečkaste zaplate, prekrite z belkastimi ali srebrnkastimi luskami na koži, ki se najpogosteje pojavijo na lasišču, kolenih ali komolcih.

• Pustulozna psoriaza (Pustular psoriaris)

Pustulozna psoriaza je še ena izmed zelo razširjenih oblik bolezni, ki povzroči zaplate luskaste, rdečkaste kože z majhnimi mehurčki na podplatih ter dlaneh.

• Kapljičasta luskavica (Guttate psoriasis)

Ta vrsta psoriaze se najpogosteje pojavi pri otrocih. Pri kapljičasti luskavici se pojavijo majhne, roza pikčaste lezije na koži, najpogosteje na trupu, rokah ter nogah. Te bunčice se razlikujejo od luskastih plošč pri »Plaque« psoriazi, saj niso zadebeljene in povzdignjene.

• Inverzna psoriaza (Inverse psoriasis)

Inverzna psoriaza povzroči rdeče lise, ki se najpogosteje pojavijo na predelu dimelj, okoli genitalij, pod pazduho ter pod dojkami.

• Eritrodermična psoriaza (Erythrodermic psoriasis)

Je redka oblika psoriaze, ki je lahko tudi življenjsko nevarna. Povzroči vnetje, vročino, rdečkasto kožo ter luščenje. Pri eritrodermični psoriazi se luskaste tvorbe pojavijo na večjih predelih telesa. Med sprožilce te oblike psoriaze štejemo določena zdravila, opekline ali prenehanje z zdravljenjem nekaterih oblik luskavice. Oboleli za to vrsto psoriaze potrebujejo nujno medicinsko pomoč.

Katere predele telesa najpogosteje prizadene psoriaza?

Čeprav se psoriaza lahko pojavi na kateremkoli predelu telesu, najpogosteje prizadene zunanji predel kolen ali komolcev, obraz, dlani, stopala ter lasišče.

Oblike zdravljenja psoriaze

Obstaja več načinov zdravljenja psoriaze, vključno z zdravili ter terapevtskimi in naravnimi oblikami zdravljenja. Pri večini obolelih se najbolje obnese kombinacija več različnih oblik zdravljenja hkrati.

Zdravila in terapevtski načini zdravljenja

Cilj zdravljenja psoriaze je lajšanje vnetja ter pojava luskastih plošč, upočasnitev proizvajanja kožnih celic ter ovlažitev prizadete kože. Poznamo sledeče načine tovrstnega zdravljenja:

• Topično zdravljenje

Psoriazo lahko zdravimo s topičnimi zdravili; kremami ter mazili, ki vsebujejo kortikosteroide, s salicilno kislino, z analogi vitamina D, retinoidi, dithranolom ter z različnimi vlažilci kože.

• Oralna ter sistemska zdravila

V nekaterih primerih resnejših obolenj za psiroazo, pri katerih drugi načini zdravljenja niso učinkoviti, se uporabi zdravila, ki jih bolniki prejmejo oralno ali v obliki podkožnih injekcij. Nekatere izmed teh delujejo na imunski sistem. Mednje štejemo imunosupresante (methotrexat, ciclosporin), retinoide ter biologike oz. biološka zdravila.

• Svetlobna terapija (fototerapija)

Gre za način zdravljenja z umetnim UV sevanjem ali z naravno svetlobo, s katerim se upočasni produkcija kožnih celic oz. obnavljanja kože ter inhibira prekomerno aktivne imunske celice. Tako UVA kot UVB fototerapija je lahko učinkovita pri lajšanju simptomov blažjih in zmernih oblik psoriaze.

Ali lahko CBD lajša simptome psoriaze?

Zaradi močnega protivnetnega delovanja je CBD prepoznan kot obetavna molekula za lajšanje številnih obolenj, vključno s psoriazo. Čeprav ne poznamo načina, s katerim bi popolnoma ozdravili luskavico, vedno več zdravstvenih delavcev za lajšanje simptomov psoriaze priporoča uporabo CBD v kombinaciji z nekaterimi drugimi načini zdravljenja. Pravzaprav je nedavna znanstvena raziskava pokazala, da je uporaba CBD mazila za psoriazo varen in učinkovit način lajšanja simptomov psoriaze ter nekaterih drugih vnetnih kožnih obolenj. Uporaba CBD izdelkov pri luskavici izboljša vlažnost in elastičnost kože ter lajša vnetje. Druga medicinska raziskava je pokazala, da lahko CBD upočasni produkcijo kožnih celih in da ima vsesplošno terapevtsko vrednost pri lajšanju psoriaze.

Kako CBD lajša psoriazo/luskavico?

Psoriaza je vnetno kožno obolenje, ki ga povzroča deregulacija funkcij imunskega sistema ter aktivacije imunskih celih, kar vodi v abnormalno hitro produkcijo kožnih celic. CBD izkaže svoje protivnetne lastnosti tako, da blagodejno vpliva na endokanabinoidni sistem, ki vključuje endokanabinoidne molekule ter njihove receptorje. Ta sistem je pomemben v regulaciji fizioloških procesov kot so vnetje, imunski odzivi, bolečine, razpoloženje in cirkadiani ritem.

Endokanabinoidi so naravno prisotni kemični »sporočevalci«, ki nastanejo v telesu ter možganih in lahko aktivirajo sproščanje drugih molekul, pristojnih za komunikacijo med celicami. CBD in drugi rastlinski kanabinoidi, kot je THC, imajo podobno molekularno strukturo kot endokanabinoidi, naravno prisotni v telesu. V bistvu to pomeni, da lahko CBD vzajemno sodeluje s CB1 ter CB2 receptorji ter se z njima veže. S tem ko vpliva na ta kanabinoidna receptorja, pripomore pri uravnavanju mnogoterih bioloških procesov v telesu in možganih.

Pomembno dejstvo pri lajšanju psoriaze s CBD oljem je to, da ima koža tudi svoj endokanabinoidni sistem, ki uravnava vnetne ter imunske odzive kožnih celic. Iz tega razloga se uporaba CBD mazila za psoriazo navadno izkaže za učinkovito, saj cilja na usmerjevalne procese endokanabinoidnega sistema, s čimer CBD deluje terapevtsko ne samo v primeru psoriaze, ampak tudi pri drugih vnetnih kožnih obolenjih. CBD lahko prav tako upočasni proizvajanje kožnih celic (keratinociti) in uravnoteži kožni cikel pri ljudeh s psoriazo, kar delno preprečuje nastajanje psoriatičnih plakov oz. plošč (plaque).

Psoriaza in dermatitis

Dermatitis dobesedno pomeni vnetje kože. Ker sta pojava dermatitisa ter psoriaze v mnogih pogledih podobna, si oglejmo različne vrste dermatitisa. Poznamo atopični oz. atopijski dermatitis, kontaktni dermatitis, dishidrotični dermatitis ter seboroični dermatitis. Pojav atopičnega dermititisa lahko spremljajo alergije, alergijska astma ter seneni nahod. Pogosto se pojavi v otroštvu, vendar se lahko pojavi tudi v vseh starostnih obdobjih. Kontaktni dermatitis nastane pri direktnem stiku kože s snovjo, ki povzroči izpuščaje in mehurje. Dishidrotični dermatitis prepoznamo po nenadnem izbruhu rdečih lis, luščenja kože in mehurjih, pri seboroičnem dermatitisu pa pride do luščenja kože na predelih lasišča, obrvi, vek, predela ob nosu, za ušesi ter pri moških v predelu prsnice, kjer se pojavijo belorumene luske.

Vse opisane vrste dermatitisa lahko lajšamo s CBD, s čimer lajšamo opisane simptome teh obolenj. Kot smo že spoznali, ima CBD protivnetne lastnosti, zato tudi blagodejno vpliva pri pojavu vseh vrst vnetnih kožnih obolenj. Pojav dermatitisa (še posebej seboroičnega) spominja na luskavico, večina strokovnjakov pa je mnenja, da gre za dve različni vrsti kožnih obolenj. Po nekaterih teorijah lahko dermatitis celo vodi v psoriazo. V opisanih primerih kožnih obolenj je CBD dobra in varna izbira za lajšanje simptomov le-teh.

Zaključne misli o CBD in psoriazi

Uporaba CBD se je izkazala za odličen način lajšanja psoriaze. Čeprav so klinične raziskave o uporabi CBD za psoriazo še v začetni fazi, mnogo uporabnikov poroča o pozitivnih učinkih CBD pri lajšanju simptomov psoriaze. Uporaba CBD olja, mazil in krem za psoriazo lahko učinkovito zmanjšajo vnetja, zatekline, rdečico in luščenje kože, ter hkrati izboljša elastičnost in navlaženost kože pri psoriazi oz. luskavici. Ena izmed glavnih prednosti CBD-ja (v primerjavi z drugimi tradicionalnimi medicinskimi načini zdravljenja vnetnih kožnih obolenj) je ta, da je CBD naraven, varen in učinkovit za dolgotrajno uporabo.

Avtor: T. J.

Viri:

• https://www.healthline.com/health/psoriasis#psoriasis-medications
• https://www.webmd.com/skin-problems-and-treatments/psoriasis/understanding-psoriasis-basics#2
• https://www.webmd.com/skin-problems-and-treatments/psoriasis/understanding-psoriasis-treatment#2
• https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17712814/
• https://www.aad.org/public/diseases/psoriasis#causes
• https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30993303/
• https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17157480/

Kot je pokazala znanstvena raziskava, se je odstotek otrok z avtizmom v ZDA zvišal iz 0,7 v letu 2000 na osupljivih 2,5 v letu 2016. Razlika je očitna, a vprašanje, če temu botruje zgolj sprememba v praksi diagnosticiranja ali ne, ostaja odprto.

Načinov zdravljenja oz. lajšanja simptomov motenj avtističnega spektra je več. Na tem mestu se bomo osredotočili na CBD. Pri uporabi slednjega se postavljajo tri ključna vprašanja, ki jih v članku naslavljamo in sicer:

Ali lahko CBD pomaga pri avtizmu?

Na kakšen način lahko CBD pomaga pri avtizmu?”

Ali je uporaba CBD kapljic varen način “zdravljenja” oz. lajšanja simptomov otrok z avtizmom?

Kaj je avtizem?

Avtizem ali spekter avtističnih motenj je razvojna motnja, za katero so značilne težave v komunikaciji ter socializaciji. Te se med drugim kažejo v pretirano ponavaljajočih se vedenjskih vzorcih (ritualih) ter omejenih socialnih veščinah. Nekateri otroci z avtizmom pa imajo tudi nadpovprečne spretnosti, sposobnost zaznave ter zmožnost osredotočenosti.

Kaj povzroča avtizem?

Obstaja mnogo domnev in prognoz glede vzrokov avtizma, a dokončnega odgovora nimamo. Nekateri domneve kažejo na genetske in okoljske dejavnike. V primerjavi s splošno populacijo obstaja pri bratih in sestrah otrok z avtizmom 25-krat večja verjetnost, da bodo tudi ti avtistični.

Nekateri verjetni vzroki avtizma (med nosečnostjo) so:

1. Prehrana in vnetja
2. Avtoimunske bolezni
3. Izpostavljenost zračni onesnaženosti in težkim kovinam
4. Infekcijske bolezni
5. Topila
6. Poliklorirani bifenili (PCB)
7. Fenoli
8. Pesticidi
9. Zloraba drog
10. Kajenje
11. Alkohol
12. Stres

Ker otroci preživijo vedno več časa pred računalniki in televizijo, se nekateri starši sprašujejo, če lahko prevelika izpostavljenost temu povzroči avtizem. Glede na znanstveno raziskavo iz leta 2006, obstaja možnost, da prekomerna izpostavljenost televiziji dejansko lahko povzroči avtizem. Čeprav je potrebno nadaljnje raziskovanje, obstajajo pokazatelji, ki domnevo potrjujejo.

Avtizem se običajno pojavi med drugim in četrtim letom starosti, zato so tudi starši odgovorni za to, koliko so otroci izpostavljeni televiziji.

Simptomi avtizma

1. Nezmožnost razumevanja socialne komunikacije
2. Manjša dovzetost za socialne dražljaje
3. Zmanjšan odziv ali neodzivnost kadar so poklicani po imenu
4. Manj očesnega stika
5. Gledanje drugih ali nasmeh drugim je manj pogost
6. Nezmožnost enostavnejšega gibanja za izražanje, kot je kazanje na stvari
7. Manjša verjetnost imitiranja čustev in odzivanja nanje
8. Skoraj nikoli spontano ne pristopijo do drugih
9. Težko se spoprijateljijo ali obdržijo prijateljstva
10. Agresija in nasilje
11. Epilepsija in napadi
12. Blebetanje in gestikuliranje namesto govorjenja
13. Zaspanost
14. Tesnobnost
15. Ponvaljanje besed drugih
16. Ponavljajoči se gibi (zibanje telesa, obračanje glave, mahanje z rokami…)
17. Odpor do sprememb
18. Ritualna vedenja
19. Omejena zanimanja (pretirano ukvarjanje z eno “stvarjo”)
20. Samopoškodbe
21. idr.

Koliko oblik avtizma poznamo?

Pravzaprav poznamo štiri oblike spektra avtističnih motenj:

1. Aspergerjev sindrom: Manj intenzivna oblika avtistične motnje. Običajno so ljudje z aspergerjevim sindromom kos dnevnim rutinam, precej inteligentni, a tudi prekomerno osredotočeni na določeno temo. Tudi s tega razloga je lahko socializacija zanje zelo otežena.
2. Pervazivna razvojna motnja, neopredeljena – atipični avtizem: V skupino običajno prištevamo otroke, katerih oblika avtizma je težja od Aspergerjevega sindroma, a blažja od avtistične motnje.
3. Avtistična motnja: Enako kot zgoraj, a s hujšimi in intenzivnejšimi simptomi od Aspergerja in atipičnega avtizma.
4. Otroška dezintegrativna motnja: Običajno se pojavi pri otrocih, ki sprva ne kažejo razvojnih težav, a se med starostjo dveh in štirih let nenadoma poslabša mnogo duševnih in socialnih spretnosti. Je najhujša izmed oblik avtizma, a na srečo tudi najredkejša. Pogosti “stranski učinek” otroške dezintegrativne motnje je tudi epilepsija.

Poznamo še razvojno motnjo z imenom Rettov sindrom, katere simptomi so podobni avtističnim motnjam, a jih ne uvrščamo v enako skupino, saj bi jo naj povzročala genetska mutacija.

Možnosti zdravljenja avtističnih motenj

Znanstveno potrjenega načina zdravljenja avtizma, ki bi vodilo v popolno ozdravitev, zaenkrat ne poznamo. Najboljše, kar lahko storimo, je da kontroliramo in lajšamo simptome avtističnih motenj.

Prav tako ne obstaja ena sama “najboljša” možnost, zato je režim zdravljenja običajno prilagojen glede na potrebe posameznega otroka. Predlagani način zdravljenja je praviloma rezultat skupnega dela psihologov, specialnih pedagogov ter jezikovnih patologov. Zelo koristna je tudi vključitev otrok v posebne izobraževalne programe, kjer jim je omogočen boljši razvoj komunikacije, samopomoči ter sposobnosti, potrebnih za vsakodnevno življenje.

Zagotovo lahko rečemo, da je vsakršna oblika zdravljenja boljša od nobene.

Ali naj uporabim konvencionalna zdravila?

Nekatere vrste zdravil se uporabljajo za lajšanje simptomov avtizma, še posebej kadar vedenjska terapija ne prinese želenih rezultatov. Otrokom z avtizmom se najpogosteje predpišejo psihoaktivna zdravila ter antikonvulzanti, ki spadajo v skupino antidepresivov, stimulantov in antipsihotikov.

Kot je znano, lahko mnoga konvencionalna zdravila pozvročijo hujše stranske učinke že pri odraslih, kaj šele pri otrocih. Ob dejstvu, da nobeno znano konvencialno zdravilo ne ublaži osnovnih simptomov avtističnih motenj, se lahko vprašamo ali so v tem primeru možne koristi vredne tveganja.

Ali lahko CBD pomaga pri avtizmu?

Uporabo CBD olja za namene zdravljenja avtizma podpirajo številne izkušnje staršev in
drugih zagovornikov, ki so to metodo preizkusili v praksi. Koristi, ki jih nudi CBD olje, nakazujejo tudi mnoge znanstvene raziskave. A preden bi podali dokončen odgovor, si pobliže oglejmo kaj CBD je in kako deluje.

Kaj je CBD?

CBD (kanabidiol) je kemična spojina, ki spada v skupino kanabinoidov. Najdemo jo v večini sort rastline Cannabis Sativa L. Ob THC-ju je CBD najbolj raziskan kanabinoid z izjemnimi terapevtskimi potenciali, potrjenimi s strani znanstvenikov. Za razliko od THC-ja pa CBD ni psihoaktiven, tako da ne povzroča ravzpite “zadetosti”.

Čeprav CBD že sam po sebi nudi številne koristi, je zelo priporočljivo, da se uporabi ekstrakt celotne rastline konoplje oz. celotni spekter kanabinoidov, ki jih ta vsebuje. Zakaj je temu tako? Celotni skupek spojin, ekstrahiranih iz konoplje oz. kanabisa (kanabinoidi, terpeni, flavonoidi…), najbolje deluje v sinergiji, čemur pravimo “spremstveni učinek” oz. “entourage effect”. Na tak način lahko z zdravilnimi sestavinami konoplje nudimo najboljšo podporo homeostazi telesa.

Seveda moramo biti previdni, da otrok ne izpostavimo učinkom visokih vsebnosti THC-ja, ki lahko vplivajo na razvoj možganov. A manjše količine THC (nižje od 0,2%), ki jih je moč dobiti v izdelkih, kot so konopljine CBD kapljice, so v tem smislu neškodljive in zato več kot dobrodošle.

Kako CBD deluje in na kak način koristi?

CBD deluje na endokanabinoidni sistem, ki uravnava mnoge telesne funkcije. Tudi takšne, ki vplivajo na motnje kot so tesnobnost, nespečnost, stres in celo epilepsija.

1. Epilepsija & napadi: Vsak avtistični otrok na srečo obenem ne trpi za epilepsijo oz. napadi. Ker CBD v tem primeru deluje preventivno, lahko avtističnim otrokom omogoči večjo samozavest v socialnih interakcijah in s tem lajša stres.
2. Tesnobnost: Ena izmed najpogostejših oblik motenj, ki jih učinkovito zdravimo s CBD-jem. Lajšanje oz. odpravljenje tesnobnosti lahko pri otrocih z avtizmom pripomore k osvojitvi sposobnosti sporazumevanja in s tem izboljša njihove socialne interakcije.
3. Nespečnost: Reden in kvaliteten spanec pomeni veliko za zdravje vsakega posameznika. Hkrati je izrednega pomena za tiste, ki trpijo za avtizmom, saj lahko kvaliteten spanec zmanjša možnost agresivnega vedenja oz. lajša intenziteto le-tega.
4. Stres: Stres lahko vodi k agresiji pri vsakem posamezniku, torej tudi tistim z avtizmom. Pri zmanjšanju stresa se je CBD izkazal za najbolj učinkovitega. Pomiri nas, s čimer izboljša kvaliteto spanca, zmanjša stres, nemirnost in posledično tudi agresijo. Ta je pri avtizmu pogosto tisti simptom, ki ga je najtežje lajšati oz. kontrolirati.

CBD in avtizem: Kaj ugotavljajo znanstvene raziskave?

Obstaja nekaj znanstvenih raziskav, ki se ukvarjajo s CBD-jem v povezavi z avtizmom. Te prinašajo obetajoče rezultate. Ena izmed najnovejših raziskav, v kateri je sodeloval “oče” CBD-ja Raphael Mechoulam, je poskušala opredeliti epidemiologijo bolnikov z avtizmom, ki so prejemali CBD olje (ali medicinsko konopljo).

Oglejmo si kratek povzetek raziskave:

• Uporabljeno je bilo CBD olje s 30% vsebnostjo CBD-ja in 1.5% vsebnostjo THC-ja.
• Raziskava je trajala 6 mesecev.
• Izmed 155 sodelujočih je bilo izprašanih 93.
• 30,1% je poročalo o izjemnem izboljšanju
• 53,7% je poročalo o zmernem izboljšanju
• 6,4% je poročalo o rahlem izboljšanju
• 8,6% ni zaznalo sprememb
• 25,2% sodelujočih je izkusilo vsaj enega izmed stranskih učinkov, najpogostejši med njimi je bila nemirnost (6,6%).

Iz tega lahko sklepamo, da sta CBD in konoplja na splošno dobro tolerirana s strani bolnikov. Uporaba le-teh pa varen in učinkovit način zdravljenja oseb z avtizmom, saj lajša simptome, povezane z motnjami avtističnega spektra.

Koliko CBD-ja potrebuje otrok z avtizmom?

Na to vprašanje ne moremo odgovoriti enoznačno, saj je vsak posameznik drugačen in zato potrebuje specifične količine. Ena izmed znanstvenih raziskav nakazuje, da je priporočeni dnevni odmerek CBD-ja 16mg na kilogram telesne teže, ta pa skupno ne sme biti višji od 600mg CBD-ja.

Upoštevajoč unikatnost posameznika, močno priporočamo, da je odmerek (2-3 dnevno) sprva nižji in ga nato postopamo približno tedensko višamo, vse dokler se ne ugotovi optimalna količina za vašega otroka. Ugotavljanje optimalne količine CBD-ja je še posebej ključno, kadar gre za epilepsijo in napade, saj obstaja možnost, da pri previsokih odmerkih CBD ne bo tako učinkovit.

Napotki in priporočila

Prvi napotek je kot zmeraj ta, da se izbere kvalitetne CBD izdelke pri uglednem in zaupanja vrednemu prodajalcu. Prav tako je najbolje izbrati produkt s popolnim spektrom, ki vsebuje visok delež CBD-ja in nižji delež THC-ja, saj so ti večinoma veliko bolj učinkoviti kot CBD izolati (produkti, ki vsebujejo zgolj CBD).

Posvetujte se z vašim pediatrom ali zdravnikom.

Bodite vztrajni, saj lahko traja tudi to pet tednov, preden se endokanabinoidni sistem uravna na tak način, da začne optimalno delovati.

Ne glede na vse, CBD velja za učinkovito in predvsem varno metodo lajšanja simptomov avtizma. Prav tako vedno več raziskav potrjuje izkušnje uporabnikov. Ko vse to vzamemo v zakup, je le še vprašanje časa, kdaj bodo CBD kapljice tudi s strani medicine sprejete kot ena izmed opcij “zdravljenja” avtizma.

Avtor: L. O.

Viri:

• https://www.projectcbd.org/hub/autism
• https://www.nature.com/articles/s41598-018-37570-y
• https://en.wikipedia.org/wiki/Autism
• https://www.webmd.com/brain/autism/news/20061019/tv-implicated-in-autism-rise
• https://www.parents.com/health/autism/cbd-oil-and-autism-what-parents-need-to-know/
• https://pediatrics.aappublications.org/content/142/6/e20174161
• https://www.webmd.com/brain/autism/autism-spectrum-disorders
• https://www.cdc.gov/vaccinesafety/concerns/autism.html
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6333745/

Najverjetneje ste za CBD (kanabidiol) že slišali, saj o njem lahko vsakodnevno zasledimo številne novice – najnovejše raziskave, preprečevanje epileptičnih napadov, lajšanje dermatoloških težav in seveda uravnovešeno delovanje endokanabinoidnega sistema.

Zakaj pa je CBD tako popularen? Kaj sploh je CBD? Vse to in še več boste izvedeli v nadaljevanju prispevka.

Kaj je CBD (kanabidiol)?

Kanabidiol ali krajše CBD je nepsihoaktiven kanabinoid in le en izmed več kot 140-ih do sedaj identificiranih v rastlini konoplje (Cannabis Sativa L.). CBD je tudi najbolj zastopan fitokanabinoid v industrijski konoplji in ga je moč najti v vršičkih oz. trihomih vseh sort konoplje.

Povprečna koncentracija CBD-ja v rastlini je zelo odvisna od sorte in rastnih pogojev. V industrijski konoplji je ta nekje med 0,5 in tremi odstotki, pri zakonsko prepovedanih pa so vrednosti ponavadi nižje, ni pa nujno. Zaradi minimalnega deleža THC (manj kot 0,2%) je izvleček iz takšne sorte konoplje povsem varen za uporabnika, saj je nepsihoaktiven.

CBD in THC

THC velja za “zloglasni” kanabinoid, saj je prav zaradi njegovih psihoaktivnih učinkov uporaba konoplje prezirana in marsikje celo prepovedana. Čeprav je danes teh predsodkov čedalje manj, pa zakonodaja še vedno ne dovoljuje da je vsebnost THC višja kot 0,2%. Navkljub majhni vsebnosti pa je njegova prisotnost več kot zaželjena, saj imata THC in CBD skupaj veliko večji terapevtski potencial in širši “nabor” blagodejnih učinkov kot le sam CBD.

Za razliko od THC-ja, CBD namesto na centralno, učinkuje predvsem na periferno živčevje in imunski sistem ter ne povzroča omame. Na splošno lahko rečemo, da CBD pomaga pri obnovi uravnoteženega delovanja endokanabinoidnega sistema. Ta pa ima med drugim tudi velik vpliv na delovanje možganov (zaznavanje bolečine, gibanje, čustva in spanje).

Kako deluje CBD?

To je vprašanje, na katerega odgovor se nenehno dopolnjuje, saj se pojavlja vedno večje število raziskav o kanabidiolu. Za zdaj lahko povemo, da je CBD pleiotropno zdravilo, saj ima veliko blagodejnih učinkov, katere doseže preko različnih molekularnih poti (teh naj bi bilo preko 65).

Kanabidiol (CBD) zelo blago vpliva na kanabinoidna receptorja CB1 in CB2 (za razliko THC-ja), ampak ima večji vpliv na nekatere ne-kanabinoidne receptorje in ionske kanale. CBD deluje tudi preko različnih receptorsko neodvisnih poti, na primer z odlašanjem “ponovnega prevzema” endogenih nevrotransmiterjev (kot sta anandamid in adenozin) in s spodbujanjem ali zaviranjem vezave delovanja nekaterih G-proteinskih receptorjev.

Serotoninski receptorji

V visokih koncentracijah, kanabidiol neposredno aktivira 5-HT1A receptorje. Ti beljakovinski receptorji so vpleteni v vrsto bioloških in nevroloških procesov, vključujoč anksioznost, zasvojenost, apetit, spanje, zaznavanje bolečin, slabost, bruhanje, itd.

5-HT1A je član družine 5-HT receptorjev, kateri so aktivirani s pomočjo serotonina. 5-HT receptorji se nahajajo tako v centralnem kot tudi perifernem živčevju. Odgovorni so za številna intracelularna kemična sporočila, ki sprožijo ali zaviralni ali spodbujevalni učinek (odvisno od kemičnega konteksta sporočila).

CBDA (kanabidiolna kislina), je prekurzor CBD-ja in ima velik vpliv na 5-HT1A receptorje (celo večji kot CBD). Z raziskavami ugotavljajo, da je tako CBD kot tudi CBDA močan antiemetik in z vezavo na 5-HT1A receptorje tako uspešno lajšata simptome slabosti.

Vaniloidni receptorji

CBD neposredno interagira z raznoraznimi ionskimi kanali, kar se odraža s sproščanjem terapevtskega potenciala. Kanabidiol se veže tudi na TRPV1 receptorje, ki prav tako delujejo kot ionski kanali. Zanje je znano, da sodelujejo pri zaznavanju bolečin, vnetij in telesne temperature.

TRPV1 je med znanstveniki znan kot “vaniloidni receptor”, poimenovan po vaniliji, katera vsebuje eugenol – esencialno olje, ki ima antiseptične in analgetične lastnosti ter pripomore k čiščenju zamašenih krvnih žil. Na TRPV1 receptorje se vežeta tudi Anandamid (endogeni kanabinoid) in kapsaicin, ki ga najdemo v pekočih paprikah in feferonih.

Torej, kako deluje CBD na TRPV1 receptorje? Kanabidiol z vezavo na TRPV1 receptorje pripomore k zaznavanju bolečine, posledično pa jo tudi lajša.

GPR55 receptorji

V kolikor kanabidiol neposredno aktivira 5-HT1A receptorje in številne TRPV ionske kanale, raziskave nakazujejo, da CBD deluje kot antagonist, ki blokira ali deaktivira G-proteinski receptor GPR55.

GPR55 je zelo razširjen v možganih, še posebej v malih možganih. Zaslužen je za regulacijo krvnega tlaka, gostoto kosti ter številnih fizioloških procesov. Prav tako spodbuja osteoklastno celično aktivnost, kar lahko pripomore k lažji resorpciji kosti.

CBD je antagonist GPR55 receptorjev, ki glede na raziskavo leta 2010 z blokiranjem signalizacije lahko zmanjša resorpcijo kosti in zavira razvoj rakavih celic – katerih razvoj “aktiviran” GPR55 receptor lahko celo spodbuja.

PPARs receptorji

PPARs receptorje (nuklearni receptorji) lahko najdemo na površini celičnih jeder in lahko pripomorejo k zatiranju nastanka rakavih celic ter imajo sposobnost, da pri rakavih celicah v pljučih spodbudijo regresijo tumorjev. Aktivacija teh receptorjev spodbudi tudi degradacijo amiloid-beta plaket – ključne molekule povezane z nastankom Alzheimerjeve bolezni. PPAR receptorji prav tako skrbijo za regulacijo genov, vključenih v energetsko homeostazo, absorpcijo lipidov, občutljivost inzulinskega pretoka ter številnih funkcij našega metabolizma.

CBD torej lahko pripomore k lajšanju simptomov Alzheimerjeve bolezni in številnih težav povezanih z diabetesom.

Kako deluje CBD kot zaviralec ponovnega prevzema?

Kako se kanabidiol veže na receptorje? Najprej s pomočjo transportnega proteina maščobnih kislin (v nadaljevanju FABP), preide skozi celično membrano in spremlja razne lipidne molekule v notranjost celice. Tako CBD kot tudi THC modulirata receptorje na površini malih možganov, kar spodbudi regulacijo ekspresije genov in mitohondrične aktivnosti.

Izkazalo se je, da je kanabidiol zelo podoben trem vrstam FABP in z endokanabinoidi “tekmuje” za enake transportne molekule. Ko je anandamid (endokanabinoid) v notranjosti celice se s pomočjo amidne hidrolaze maščobnih kislin razgradi. CBD ta proces “zmoti” in omeji dostop anandamida do molekul FABP. Rezultat tega je povečanje nivoja endokanabinoidov v možganskih sinapsah, kar lahko pripomore k boljšim nevroprotektivnim učinkom pri epileptičnih napadih.

Protivnetne in anti-anksiozne učinke CBD-ja lahko deloma pripišemo zatiranju ponovnega prevzema adenozina, saj se tako večje količine zadržijo v možganih in spodbudijo aktivnost receptorjev A1A in A2A. Ta receptorja imata ključno vlogo pri kardiovaskularnih funkcijah (miokardična regulacija porabe kisika in pretok krvi skozi koronarne arterije) in nam nudijo širok spekter protivnetnih lastnosti v naših telesih.

CBD kot alosterični modulator

CBD prav tako deluje kot alosterični modulator, kar pomeni, da lahko spodbudi ali zavre prenos signalov receptorjev na način, da spremeni obliko samega receptorja.

Avstralski znanstveniki poročajo, da CBD deluje kot pozitivni alosterični modulator GABA-A receptorja. To pomeni, da kanabidiol interagira z GABA-A receptorji na način, da ta izboljša vezavno afiniteto glavnega endogenega agonista (gama aminomaslena kislina – GABA), ki je glavni zaviralni živčni prenašalec v centralnem živčnem sistemu sesalcev.

GABA receptorji prav tako posredujejo sedativne učinke Diazepam-a in preostalih benzodiazepinov, ki predvsem lajšajo tesnobo in strah. CBD pa blaži anksioznost tako, da spremeni obliko GABA-A receptorjev in s tem poveča njihove sprostitvene učinke.

Kanadski znanstveniki so kanabidiol identificirali kot negativni alosterični modulator CB1 kanabinoidnih receptorjev, katere v največjih količinah lahko zaznamo v možganih in centralnem živčevju. Čeprav se CBD neposredno ne veže na CB1 receptorje kot THC, kanabidiol alosterično interagira z receptorji in jim do te mere spremeni obliko, da le-tem zmanjša zmožnost vezave THC-ja nanje. To se odraža tudi kot zmanjšan psihotropni učinek THC-ja (ob souporabi CBD-ja).

Kako se CBD pridobiva?

Kot smo že omenili, je CBD v največjih količinah moč najti v vršičkih (cvetovih) skoraj vseh sevov konoplje. Že pred tisočletji so CBD in ostale kanabinoide pridobivali z namakanjem konoplje v olja (konopljin macerat), s pripravo čajev, kot tudi s kajenjem – le da takrat niso vedeli kaj je CBD oziroma kaj sploh so kanabinoidi.

Dandanes se še vedno uporabljajo tovrstne metode za pridobivanje/izkoriščanje CBD-ja in preostalih kanabinoidov, z radovednostjo in napredkom tehnologije pa so te metode postale precej učinkovitejše kot nekoč.

Najučinkovitejša in hkrati tudi najmanj “nevarna” je superkritična CO₂ ekstrakcija. Pri tovrstni metodi je proizvod (ekstrakt) popolnoma čist in brez kakršnihkoli škodljivih primesi, saj ogljikov dioksid po ekstrakciji izhlapi nazaj v lovilno posodo za ponovno uporabo.

Nekoliko manj učinkovita in tudi nekoliko nevarna metoda ekstrakcije je narejena s pomočjo alkohola (etanol). To metodo smo označili za “nevarno” zaradi tega ker lahko pri nepravilnem ravnanju pride celo do eksplozije, pri nepravilnem ekstrahiranju pa v ekstraktu lahko ostanejo neželene škodljive snovi. Takšnega načina se navadno poslužujejo le “domači mojstri”.

Pogosto uporabljena je tudi butanska ekstrakcija CBD-ja. Kot že samo ime pove, se pri tej metodi uporablja butan (plin). Velja za najhitrejšo, najmanj učinkovito kot tudi najmanj “čisto” metodo.

Skoraj vsi domači ponudniki na trgu ponujajo izdelke, za katere navajajo, da je bila surovina pridelana v Sloveniji na ekološki način, konopljino smolo pa pridelujejo z različnimi tehnikami ekstrakcije.

Pri Hempiki je na prvem mestu kvaliteta ter zadovoljstvo. Zaradi tega so naši konopljini CBD izdelki narejeni s sodobno in najčistejšo medodo – superkritično CO₂ ekstrakcijo.

Ali je CBD legalen?

CBD (kanabidiol) je trenutno “deloma” legalen. Deloma?

Nedolgo nazaj, so CBD v prehrani oziroma prehranskih dodatkih uvrstili v kategorijo t.i. “Novel food“, kar izrecno prepoveduje njegovo uporabo v tovrstnih izdelkih. “Novel food” se definira kot prehrana, ki nima zabeležene zgodovine uporabe ali pa se proizvaja z metodami, katerih prej niso poznali oziroma uporabljali za proizvodnjo teh izdelkov. Kot smo že prej omenili, so CBD (in seveda tudi preostale kanabinoide) izkoriščali že tisočletja, vendar takrat niso vedeli kaj kanabinoidi sploh so. Kot zanimivost – šele leta 1940 so odkrili prvi kanabinoid (CBN).

Pred tem smo omenili tudi konopljin macerat, katerega se proizvaja z namakanjem delcev konoplje (predvsem vršičkov) v olje. Z razvojem tehnologije takšne metode niso več potrebne, saj nam moderna tehnologija omogoča veliko boljši izkoristek – končni izdelek pa je skoraj enak, le z nekoliko višjo vsebnostjo kanabinoidov kot sicer (ekstrakt se navadno razredči v olju in tako se pridobi zelo podoben izdelek konopljinemu maceratu).

Trenutno pa se pojavljajo novice o prepovedi uporabe naravnih kanabinoidov (CBD, CBDA, THC, CBN,…) saj jih farmacija želi nadomestiti s sintetičnimi – kateri pa še zdaleč niso tako učinkoviti kot naravni.

Razlog za to prepoved naj bi bila konvencija o prepovedanih drogah, podpisana v New Yorku dne 30. marca 1961, v kateri prepovedujejo uporabo ekstraktov narejenih iz konopljinih cvetov (vršičkov) – predvsem je ta prepoved bila mišljena zaradi psihoaktivnih učinkov konoplje (cannabis), ne pa zaradi vsebnosti CBD. Zanimivost, oziroma kar dejstvo je, da leta 1961 sploh niso še poznali ne molekulske strukture CBD-ja, kaj šele njegovih učinkov. To se je začelo spreminjati šele leta 1963, ko je izraelski znanstvenik Raphael Mechoulam identificiral ter definiral molekulsko strukturo CBD. Kmalu zatem so se začele pojavljati raziskave o učinkih CBD, ki pa jih je v zadnjem desetletju bistveno več, kot jih je bilo takrat, a o raziskavah nekoliko več kasneje.

CBD – kam gre zakonodaja?

Z novo zakonodajo so precej omejili uporabo ter pridelavo konopljinih izdelkov z vsebnostjo kanabinoidov, s časom pa jih kot kaže želijo nadomestiti celo s sintetičnimi. Česar pa se “stroka” ne zaveda (ali pa si le zatiska oči pred resnico ter skrbi le za lastne denarnice) je to, da so sintetični kanabinoidi povzročili že kar precejšnje število smrtnih žrtev – za razliko, v celotni zgodovini človeštva ni zabeležene nobene neposredne smrti, ki bi jo povzročili naravni kanabinoidi.

CBD in raziskave

Zanimanje za uporabo CBD v terapevtske namene se med znanstveniki, zdravniki in tudi uporabniki iz leta v leto skokovito povečuje, predvsem zaradi številnih pozitivnih učinkov na naše telo in razcveta različnih izdelkov iz industrijske konoplje.

Vedno več študij kaže potencialno terapevtsko rabo pri zdravljenju in lajšanju številnih obolenj in simptomov. Zaradi svojih terapevtskih učinkov je bil CBD predmet raziskav pri epilepsiji, shizofreniji, depresiji, tesnobi, psihični nestabilnosti, diabetesu, nevroloških boleznih, rakavih obolenjih, slabosti, vnetjih in številnih drugih obolenjih.

Ugotovljeno pa je bilo, da CBD olje izkazuje terapevtske učinke pri nespečnosti in stresu, shizofreniji, raku, distoniji in diskineziji, epilepsiji, multipli sklerozi, alzheimerjevi bolezni, ishemiji, diabetesu, vnetnih obolenjih, čezmerni teži, ščitenju živčevja, bruhanju, hepatitisu, poškodbi jeter in možganov, sepsi, alergijah in astmi ter številnih kožnih kot tudi zdravstvenih težavah.

Kanabidiol (CBD) kljub široki uporabi nima stranskih učinkov in ni zdravju škodljiv. Poleg tega je bilo dokazano, da nevtralizira opojne učinke THC-ja, kot so preganjavica, pozabljivost in tesnoba, saj deluje kot njegov antagonist. Oba (CBD in THC) sta med najbolj zastopanimi in raziskanimi kanabinoidi v konoplji.

Učinki CBD

• analgetični – lajša bolečine
• antibakterijski – uničuje in zavira rast bakterij
• antidiabetik – znižuje raven sladkorja v krvi
• antiemetični – blaži bruhanje in slabost
• antiepileptični – zmanjšuje napade in krče
• protivnetni – blaži vnetja
• anti-ishemični – zmanjšuje tveganje za zamašitev arterij
• proti-proliferacijski – zavira rast tumorjev in rakavih celic
• antipsoriatični – blaži luskavico
• antipsihotični – pomirja in blaži psihoze
• antispazmodični – sprošča krče v mišicah
• anksiolitični – lajša tesnobo
• kostnostimulativni – spodbuja rast kosti
• imunosupresivni – deluje na imunski sistem
• antiprokinetični – blaži krče v tankem črevesju
• nevrozaščitni – varuje živčni sistem pred degeneracijo

Konopljini CBD izdelki

Konopljina smola, bogata s kanabidiolom (CBD), se lahko uporablja v čisti obliki ali pa za izdelavo CBD kapljic, mazil, pršil ter raznoraznih kozmetičnih izdelkov.

Najbolj razširjen in poznan konopljin izdelek so CBD kapljice, kjer je izvleček (smola) zmešan v nosilnem olju, pogosto tudi v konopljinem. Sledijo raznorazni kozmetični izdelki, kot so šamponi, mila, negovalne kreme, pa tudi terapevtska mazila. Marsikje po svetu pa lahko zasledimo številna prehranska dopolnila v obliki žvečilk, bombonov, čokolad,…, a žal so v Sloveniji takšni izdelki prepovedani.

Interakcija CBD z drugimi zdravili

Kadar zaužijemo CBD ali kateri drugi fitokanabinoid, pride ta v jetra, kjer lahko interagira z več zdravili tako, da zavre aktivnost citokromov P450 (družina jetrnih encimov, ki s kisikom razstrupljajo kemične snovi v zdravilih). To lahko povzroči toksične učinke zdravil, zmanjšan farmakološki učinek in neželen ter nepredvidljiv učinek zdravila. Ugotovili so, da enak odmerek kemoterapije ali antiepileptikov proizvede povečanje plazemske koncentracije metabolitov teh zdravil. Če sočasno uživamo še CBD, je nujno zmanjšati odmerek zdravil da bi preprečili neželene stranske učinke. Sicer pa majhni odmerki kanabidiola ne vplivajo na delovanje teh encimov. Priporočljivo pa je, da se pred uporabo posvetujete z osebnim zdravnikom.

Priporočeni odmerki CBD

Zdravljenje s kanabinoidi zahteva individualno obravnavo, saj je učinek lahko drugačen pri vsakem posamezniku posebej. Zdravniki, ki svojim pacientom svetujejo izdelke z naravnimi kanabinoidi zagovarjajo preparate z višjo vsebnostjo CBD in nizko vsebnostjo THC, kot tudi obratno.

Začetni odmerek je priporočen pred spanjem, nato redno jemanje v presledkih dva do štirikrat na dan, v enakomernem časovnem razmaku(seveda je število dnevnih odmerkov pogojeno tudi s tem, kaj želite “tretirati”). Pogostost jemanja je pogojena glede na razpolovni čas kanabinoidov v telesu. Trajanje zdravljenja se seveda glede na težavo prilagaja individualno.

Pozitivne učinke pri zdravljenju najrazličnejših obolenj lahko pričakujemo le s preparati z znano vsebnostjo kanabinoidov. Le s takšnimi preparati se lahko tretira in prilagaja odmerek glede na potek bolezni. S kombinacijo različnih kanabinoidov se s pomočjo znanja in dozdajšnjih izkušenj lahko dosežejo izredno pozitivni učinki pri številnih bolezenskih stanjih.

Naravno proti sintetičnem

Kanabidiol je molekula z izjemnimi lastnostmi in potenciali. To je prepoznala tudi farmacija in izdelala sintetično obliko, ki je v nekaterih državah, vključno s Slovenijo, dovoljena in jo je mogoče dobiti na beli recept. Sintetičnega CBD pa nikakor ni mogoče primerjati z delovanjem naravno pridobljenega izvlečka.

Naravni ekstrakt namreč poleg CBD vsebuje še cel spekter kanabinoidov, terpenov, flavonoidov in drugih biološko aktivnih molekul. Te pomožne molekule povečajo afiniteto vezave CBD na receptor CB2, nekateri terpeni pa tudi sami aktivirajo te receptorje. Gre za sinergistično delovanje in s tem deluje naravna oblika učinkoviteje in v širšem spektru. Če pa upoštevamo še vlogo endokanabinoidnega sistema v našem telesu, je očitno, da je večplastno delovanje naravne oblike, upoštevajoč tudi cenovni vidik, velika prednost.

Avtor: L. O.

Viri:

• [1] Cannabidiol (CBD): What we know and what we don’t
• [2] Cannabidiol (CBD) – Uses, Side Effects, and More
• [3] Cannabidiol
• [4] Dr. Roman Štukelj. Velik potencial kanabidiola. Medicina danes, 23.3.2016, 12-13
• [5] How CBD Works

Vsakodnevni napori in stres modernega načina življenja (pre)številnim ljudem povzroča težave s spanjem. Ker skoraj vedno obstaja strah pred izgubo službe, privajanjem na novo okolje, dokazovanjem,…, ljudje o teh stvareh razmišljamo še dolgo v noč, predolgo. Vse to pa privede do nespečnosti, s katero pa se ni prav enostavno “spopasti”. Dobršen del populacije se odloča za raznorazne tablete za spanje ali celo “zdravila” na recept, kar pa zagotovo ni najboljša rešitev – še posebej dolgoročna, saj s seboj prinašajo številne neželene učinke ter vodijo v odvisnost.

Kaj torej narediti? Čakati na boljši jutri je pri nespečnosti le zapravljanje časa in stanje se kvečjemu lahko le poslabša. Torej, kako izboljšati spanje in najti “recept za dobro spanje”? Odgovor je preprost. CBD.

Učinki CBD-ja (kanabidiol-a) so, lahko rečemo že dodobra raziskani. Uravnavanje delovanja imunskega sistema, pomiritev in sprostitev celotnega telesa, to je le nekaj lastnosti zaslužnih za učinkovitost CBD-ja pri premagovanju nespečnosti. Radovednost in skeptičnost pa sta dodobra zasidrani v človeku, zato ni nič čudnega, če se nekomu poraja dvom – “Ali je CBD za spanje prava izbira, ali je to le mit?”. V nadaljevanju bomo podrobneje spoznali na kakšen način CBD pripomore k izboljšanju spanca.

CBD nekoč in danes

Kot se je izkazalo, so ljudje uporabljali CBD za spanje že pred več tisoč leti – v Hindujskih zapiskih lahko zasledimo številne razlage o učinkovitosti CBD-ja za spanje. Seveda pa takrat niso poznali kanabinoidov (CBD, THC,…), ampak “le” konopljo. Do danes pa so znanstveniki uspeli identificirati že več kot 140 kanabinoidov.

Žal pa se je v 20. stoletju konoplja znašla na seznamu prepovedanih drog – in to v prvi skupini, kateri ne pripisujejo nobene medicinske vrednosti. Na srečo se je kasneje konoplja “preselila” v drugo skupino, kar je znanstvenikom posledično omogočilo uporabo konoplje v raziskovalne namene. Kaj kmalu so se začela porajati številna vprašanja in eno izmed njih je bilo tudi: “Kako učinkovit je CBD za spanje?”.

Ljudje s(m)o z leti postajali vse bolj odprti, ko je bilo govora o konoplji, saj so številne dvome in mite ovrgli prav z izvajanjem tovrstnih raziskav. Prav to pa je na trg prineslo številne konopljine in CBD izdelke, za katere se skoraj vsakodnevno povečuje nabor dokazov o učinkovitosti na raznoraznih področjih – tudi pri izboljšanju spanja oziroma odpravljanju nespečnosti.

Kaj so in kako delujejo CBD kapljice za spanje?

CBD olje oziroma CBD kapljice so narejene iz industrijske konoplje, katera vsebuje manj kot 0,2% THC-ja – psihoaktivni predstavnik kanabinoidov, ki povzroča “zadetost”. Prav zaradi tako nizke vsebnosti THC-ja, je strah (ali želja) po zadetosti odveč.

CBD pa ni uporaben le za spanje, ampak nam nudi ogromen terapevtski potencial – številne raziskave na področju epilepsije (nekatere so bile opravljene tudi v Sloveniji) izkazujejo izjemno učinkovitost pri preprečevanju in lajšanju epileptičnih napadov.

V nedavnih raziskavah o uporabi CBD-ja za spanje so ugotovili, da je predvsem pomirjujoč učinek na centralni živčni sistem tisti, kateremu pripisujemo največ zaslug za izboljšanje spanja in odpravljanju nespečnosti. Poleg tega pa nam CBD nudi številne koristi, ki lahko konkretno vplivajo pri izboljšanju spanja:

1. Lajšanje anksioznosti – CBD ima zmožnost uravnavanja nivoja kortizola t.i. stresnega hormona ki “vključuje” tudi adrenalin. Prav regulacija kortizola je velikokrat glavni vzrok da se ljudje z anksioznostjo odločijo za uporabo CBD izdelkov.
2. Protibolečinsko delovanje – velikokrat so bolečine vzrok za slabo spanje. V kolikor pa bolečina postane kronična, se marsikdo zateče po raznorazne kapsule za spanje, vendar to ni ne najboljša ne dolgoročna rešitev. Z raziskavami so dokazali protibolečinsko delovanje kanabidiola (CBD). Prav zaradi tega se številni “nespečniki” katerih nadloga je bolečina, odločajo prav za CBD izdelke za premagovanje nespečnosti.
3. Lajšanje simptomov Parkinsonove bolezni – čeprav na svetu ni zdravila ki bi to zahrbtno bolezen odpravila, pa vseeno obstaja nekaj upanja, vsaj pri obvladovanju te bolezni. CBD je odlična izbira za spanje kadar govorimo o bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, saj poleg lajšanja številnih simptomov pripomore tudi k sprostitvi mišic in celotnega telesa – kadar pa smo sproščeni, je slabo spanje le še preteklost.
4. Zmanjšanje pogostosti nočnih mor – čeprav se sliši neverjetno, številni uporabniki poročajo o precejšnjem zmanjšanju frekvence nočnih mor, kadar uporabljajo CBD za nespečnost. Znanstveniki tega učinka še ne znajo natančno pojasniti, a sklepajo, da je za to zaslužna zmožnost regulacije nivoja stresnih hormonov.
5. Regulacija spalnega cikla – že dolgo obstajajo špekulacije o medsebojni povezavi CBD-ja in spalnega cikla. Čeprav neposrednih dokazov za to še nimamo, obstaja velika možnost (seveda v kolikor se bodo tovrstnim raziskavam posvetili) da boto znanstveniki potrdili ali je tudi to vzrok zakaj je CBD tako učinkovit.
6. Posttravmatska stresna motnja (PTSD) – je neprijetno stanje, ki se kaže na več načinov, vključno s spalnimi motnjami. Med raziskovanjem kako CBD vpliva na insomnijo so prišli do sklepa, da CBD lahko pripomore k lajšanju ali celo odpravljanju nekaterih simptomov posttravmatske stresne motnje.
7. Lajšanje nosečniških težav – žensko telo je med nosečnostjo izpostavljeno številnim spremembam. Vse te spremembe pa velikokrat vodijo v slabo spanje ali celo neprespane noči. Najpogostejši vzroki za nespečnost med nosečnostjo so glavoboli, bolečine, slabost in stres. CBD je več kot dostojna izbira, vendar kljub temu je v nosečnosti pred uporabo tovrstnih izdelkov vselej priporočljivo predhodno posvetovanje z osebnim zdravnikom.

Kako pravilno jemati CBD za spanje?

Učinkovitost kanabidiola (CBD) pri izboljšanju ali celo odpravljanju težav s spanjem, je s strani znanstvenikov že potrjena. Sedaj pa je na vrsti vprašanje: “Ali obstaja napačen način jemanja CBD-ja za spanje?”.

Na srečo, ne moremo reči da obstaja napačen način jemanja CBD – tako kot tudi ne moremo reči da obstaja neko splošno pravilo o jemanju. To pa zato, ker smo si vsi ljudje med seboj različni, zato je za optimalen način potrebno tudi nekoliko poizkušanja. Dobra novica pa je, da na trgu obstaja široka paleta konopljinih CBD izdelkov, kar zagotovo poveča možnost da najdemo takšnega, ki nam bo kar najbolj ustrezal in seveda učinkoval.

Dobro je vedeti…

CBD ne povzroča zasvojenosti in je tudi varen za uporabo. Kljub temu pa je pri uporabi CBD-ja za spanje dobro vedeti:

1. Varnost – čeprav dolgoročna uporaba CBD-ja še ni dodobra raziskana, ta velja za varnega. Popolnoma drugačna zgodba pa je s sintetičnimi kanabinoidi, saj lahko že pri kratkotrajni uporabi, ti s seboj prinesejo neželene učinke.
2. Več je boljše – nekatere raziskave govorijo temu v prid, ampak z gotovostjo tega trditi ne moremo, saj jih ni bilo opravljeno zadostno število, poleg tega pa tudi uporabniki poročajo o zelo različnih količinah, ki so za njih najboljše. Prav zaradi tega, je kot smo že zgoraj omenili, potrebno s poskušanjem ugotoviti vaš optimalen odmerek.
3. Različni izdelki za različne ljudi – vse pogosteje lahko zasledimo nove, inovativne CBD izdelke s katerimi si lahko izboljšamo spanec. Inhalacija nudi “najhitrejši” učinek, ampak večina ljudi se inhalaciji raje izogne. Vedno bolj so razširjena tudi CBD pršila, a pri večini so prva izbira CBD kapljice za spanje.

 
Naloga oziroma služba vsakega tržnika s CBD izdelki je popolnoma enaka kot pri ostalih tržnikih – prodati. Prav zaradi tega se na spletu pojavlja vse več lažnih informacij kako z uporabo konoplje z lahkoto premagati raka ali celo Parkinsonovo bolezen, zato tovrstne informacije vzemite nekoliko z “rezervo” – vendar pa se istočasno pojavlja vse več dokazov pri izboljšanju spanja, kot tudi ostalih težav. Morda bo CBD za spanje postal prava rešitev tudi za vas.

Avtor: C. H.

Viri:

• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27031992
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24520411
• https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0028390811003467
• https://www.health.harvard.edu/blog/cannabidiol-cbd-what-we-know-and-what-we-dont-2018082414476
• https://www.consumerreports.org/cbd/can-cbd-help-you-sleep/
• https://sleepauthority.com/cbd-oil-for-sleep/
• https://papaandbarkley.com/cbd-oil-for-sleep

Konoplja (Cannabis sativa L.) je dvodomna rastlina družine konopljevk (Cannabaceae), med katere sodita tudi koprivovec in hmelj ter ima tri podvrste: Cannabis sativa, Cannabis indica in Cannabis ruderalis. Čeprav so si različne sorte konoplje med seboj zelo podobne, pa ima vsaka drugačne rasne lastnosti, vsebnost kanabinoidov, terpenov ter preostalih konopljinih učinkovin. Lastnosti konoplje so zelo odvisne tudi od podnebja, prsti, hranil in svetlobe.

Cannabis sativa in Cannabis indica sta fotoperiodni podvrsti konoplje, kar pomeni, da lahko njun življenjski cikel razdelimo na obdobje rasti in obdobje cvetenja, zato sta tudi precej višji (indica do približno 2 metra, sativa pa vse tja do 6 metrov). Življenjskega cikla Cannabis ruderalis pa ne moremo razdeliti, saj se cvetenje začne takoj, ko konoplja vzklije. Posledično je tudi rastlina manjša, saj lahko zraste le nekaj 10 centimetrov v višino.

Izvor in zgodovina konoplje

Konoplja naj bi po znanih zapisih izvirala iz Azije, natančneje iz področja Himalaje. Čeprav nihče ni povsem prepričan katera ljudstva so začela z uporabo konoplje, je znano, da so konopljo na področju Tajvana uporabljali že pred več kot 10.000 leti.

V začetku se je konoplja uporabljala za okraševanje lončenih izdelkov, izdelavo oblačil (konoplja naj bi po nekaterih virih bila celo prva namensko gojena rastlina za pridelavo tekstila), obutve, vrvi, začetnih oblik papirja in kot prehrana. Velika večina ljudstev je konopljo dojemala kot darilo ali zaklad božanstva, zato so jo z različnimi nameni uporabljali tudi pri obredih.

Prvič (po znanih zapisih) naj bi konopljo v medicinske namene uporabili med leti 2838 – 2698 pred našim štetjem, v obdobju vladavine “Rdečega cesarja” po imenu Shen Nung. Že takrat so poznali blagodejne učinke, ki nam jih konoplja ponuja ter iz nje pripravljali olja in čaje z namenom lajšanja bolečin, sveže konopljine liste pa so uporabljali za obvezovanje bojnih ran.

Približno leta 400 našega štetja, so na kitajskem odkrili mumijo (Ying Pan) s konopljino masko, kar je v zgodovini zabeleženo kot najzgodnejša oblika uporabe konopljine bio-plastike. Dandanes iz konopljine bio-plastike izdelujejo, pohištvo, embalaže ter mnoge inovativne, okolju prijazne izdelke.

Leta 1454 je izšla prva množično natisnjena knjiga – Gutenbergova biblija, ki je bila natisnjena na konopljin papir. Kot zanimivost – iz konoplje so bili narejeni tudi slovenski tolarji.

Med 16. in 19. stoletjem so v Združenih Državah Amerike s konopljo lahko plačevali davke. Med tem obdobjem so celo zakonsko zapovedali, da mora vsak kmetovalec gojiti konopljo, saj jih je v nasprotnem primeru lahko doletela celo zaporna kazen.

V začetku razvoja avtoindustrije so iz konopljine biomase izdelovali avtomobilske dele (katere izdelujejo še danes) in konopljino biogorivo, vse dokler naftna industrija ter množična prepoved konoplje nista “odpravili” uporabe okolju prijaznega goriva.

Dandanes postaja uporaba konoplje v gradbeništvu vedno bolj razširjena. Uporablja se jo predvsem zaradi odlične izolacije, majhne teže, razteznosti (primerna za potresna območja) ter dostopnosti. Že pred začetkom našega štetja, so konopljo uporabljali za izolacijo ladij, kasneje (okoli leta 500 našega štetja) pa so konopljo uporabili za izolacijo zidov, tal in stropov v enem izmed 34-ih templjev, ki se nahajajo v jamah Ellora v Indiji.

Velik napredek tehnologije, predvsem 3D tiskanje se izkazuje za zelo uporabno stvar. S 3D tiskanjem lahko natisnemo vse od najmanjših figuric, kot tudi hiš. Ker konoplja velja za zelo vzdržljivo, je njena uporaba pri 3D tiskalnikih vse pogostejša.

Konoplja v prehrani

Ena najzgodnejših oblik uporabe konoplje je bila kot prehrana. Sprva je bila konoplja le hrana revežev, a kasneje, s spoznavanjem blagodejnih učinkov se je konoplja razširila in uporabljala ne le za “preganjanje lakote”, ampak tudi kot prehranski dodatek.

Konopljino olje

Najprepoznavnejši prehrambeni produkt je zagotovo konopljino olje. Najkvalitetnejša konopljina olja so pridelana s hladnim stiskanjem konopljinih semen, ki vsebujejo za človeka idealno razmerje omega maščobnih kislin (omega 3 in omega 6), gama-linolensko kislino, beljakovine, topne in netopne vlaknine, vitamine ter minerale.

Olje lahko uporabljamo samostojno, kot dodatek solatam, za pripravo pesto-v, shake-ov ter raznoraznih hladnih jedi.

Blagodejni učinki konopljinega olja:

• Lajšanje vnetij,
• izboljšanje zdravja srca,
• zmanjšuje simptome menopavze,
• lajša menstrualne krče,
• pripomore k boljši prebavi,
• preprečuje nastanek krčnih žil in odpravlja že nastale,
• zmanjšuje vnetja,
• pripomore k lajšanju sladkorne bolezni,
• izboljšuje zdravje možganov,
• pripomore k boljšemu delovanju imunskega sistema,
• lajša raznorazne kožne težave,
• izboljšuje zdravje lasišča,
• itd.

Konopljina semena

V začetku so se konopljina semena uporabljala predvsem kot hrana revežev in živali, a jih je zaradi blagodejnih učinkov moč zaslediti v številnih gospodinjstvih in restavracijah. Konopljina semena so na voljo tako oluščena, kot tudi neoluščena. Povečini se uporabljajo kot dodatek raznim jedem, kosmičem, solatam, beljakovinskim ploščicam, smoothie-jem, sladicam, čokoladi, itd. Iz konopljinih semen lahko naredimo tudi mleko, jih popražimo ali celo nakalimo ter zaužijemo kot prigrizek.

Tako kot konopljino olje, so tudi konopljina semena bogata z omega maščobnimi kislinami, beljakovinami, prehranskimi vlakninami, minerali in vitamini ter nam nudijo podoben terapevtski potencial.

Konopljina moka in konopljini proteini

Konopljina moka in konopljini proteini so rafinirana oblika konopljinih semen. S stiskanjem konopljinih semen pridobivamo olje, kot stranski produkt pa ostane “konopljina pogača”, ki je polna beljakovin, prehranskih vlaknin, vitaminov ter mineralov. Konopljina pogača je nato predelana v konopljino moko, ki jo naknadno lahko večkrat presejemo ter tako dobimo beljakovinsko konopljino moko oziroma konopljin proteinski prah.

Konopljina moka in konopljini proteini, sta si zelo podobna produkta, vendar nekaj razlik pa le obstaja. Moka je bogatejša s prehranskimi vlakninami, saj ni tako “fino” presejana in vsebuje več delcev semenskih lupin, medtem ko so proteini bogatejši z beljakovinami. Oba produkta pa vsebujeta vseh 9 esencialnih aminokislin, katere so pomembne za uravnoteženo delovanje našega telesa. Pripomoreta tudi k boljši prebavi, metabolizaciji, zdravju srca, regeneraciji ter splošno dobremu počutju.

Konopljin čaj

Konopljin čaj dandanes poznamo (in pijemo) predvsem zaradi blagodejnih učinkov ter prijetne sprostitve. Morda še niste vedeli, a poznamo več vrst konopljinih čajev, ki jih lahko pripravimo iz različnih delcev konoplje. Morda najmanj znan, ampak že pred tisočletji pogosto uporabljen, je čaj iz konopljinih korenin. Z njim so lajšali predvsem poporodne krvavitve, putiko, razjede, zobobole in vročino, vendar se je tudi na drugih področjih izkazal za učinkovitega. Čaj iz konopljinih korenin ne vsebuje kanabinoidov, ampak vsebuje veliko preostalih koristnih kemičnih spojin.

Poznamo še čaja iz mlade in zrele konoplje, katera lahko zasledimo že na številnih prodajnih policah. Pri mladi konoplji ne zaužijemo toliko kanabinoidov kot pri čaju pripravljenem iz zrele konoplje, vendar v telo vnesemo veliko več vitaminov ter klorofila, kar prav tako blagodejno vpliva na naše telo. S čajem iz mlade konoplje lahko pripomoremo k razstrupljanju telesa, preprečujemo nastanek ledvičnih kamnov, izboljšamo prebavo,… S kanabinoidi, katere lahko zaužijemo s čajem iz zrele konoplje (za zaužitje kanabinoidov je potrebno čaju dodati kanček maščobe, saj se kanabinoidi vežejo nanjo), pa lahko pripomoremo k lajšanju in odpravljanju številnih težav (naštetih pri odstavku Konoplja v medicini).

Konoplja v kozmetiki

Konopljina kozmetika postaja vedno bolj “vroča roba” na trgu. Čeprav je kozmetičnim izdelkom povečini dodano le hladno stiskano konopljino olje ali eterično olje konoplje, postaja uporaba kanabidiola (CBD) ter ekstraktov celotnega spektra kanabinoidov v kozmetiki vse bolj razširjena, saj s številnimi raziskavami na tem področju nenehno odkrivajo številne blagodejne učinke.

Konopljino olje se lahko poleg prehrane, v kozmetiki uporablja samostojno (za nego kože, lasišča in nohtov), ali kot dodatek številnim izdelkom:

• Mila,
• šamponi,
• mazila
• balzami,
• kreme,
• šminke,
• dezodoranti,
• itd.

Endokanabinoidni sistem in kanabinoidni receptorji imajo zelo pomembno vlogo tudi pri kozmetiki, saj so (receptorji) razprostrti po celotnem telesu, vključno s kožo. Ob nanosu konopljinih kozmetičnih izdelkov z vsebovanimi kanabinoidi, kot je tudi CBD mazilo, se ti preko kože absorbirajo do kanabinoidnih receptorjev, ki s pomočjo endokanabinoidnega sistema lahko lajšajo ali celo odpravijo:

• Akne
• luskavico,
• vnetja,
• bolečine,
• artritis,
• revmo,
• mozoljavost,
• itd.

Z uporabo konopljine kozmetike lahko na naraven način poskrbimo za zdravo, mladostno in pravilno navlaženo kožo ter močno in zdravo lasišče.

Konoplja v medicini

Kot je že zgoraj omenjeno, se po znanih zapisih, konoplja v medicini uporablja že skoraj 5000 let. Že pred začetkom našega štetja so konopljo uporabljali kot anestetik (kitajska beseda za anestezijo – mázui (麻醉) v dobesednem prevodu pomeni zastrupitev s konopljo), za odstranjevanje krvnih strdkov, trakulje, lajšanje hemoroidov, bolečih oči, glavobolov, prebavnih motenj, porodnih bolečin,…

Skozi čas so znanje o konoplji nadgrajevali, tako da so v srednjem veku poznali tudi antiepileptične lastnosti konoplje. Poleg tega so jo uporabljali kot diuretik, antiemetik, antipiretik, pa tudi zaradi protivnetnih in analgetičnih lastnosti.

V 19. stoletju se je skokovito povečalo zanimanje za uporabo konoplje v medicinske namene, zato so v začetku 20. stoletja po svetu številna zdravila vsebovala “skrivno sestavino” – konopljo. Uporaba intravenoznih in iznajdba modernejših zdravil je konopljo potisnila na stranski tir. Pred tem (in množično prepovedjo uporabe konoplje) je bilo moč zaslediti več kot 2000 tovrstnih zdravil, približno tristotih proizvajalcev.

Šele izolacija posameznih kanabinoidov in kasnejše odkritje endokanabinoidnega sistema (njegovo odkritje štejejo za drugo največje odkritje v zgodovini medicine po odkritju uporabe sterilne tehnike) je spodbudilo ponovno zanimanje za konopljo. S tem so se začele nove raziskave, ki so le še potrdile številne blagodejne učinke, zaradi katerih so konopljo kot zdravilo uporabljali že pred tisočletji. Zaradi vse naprednejše tehnologije lahko danes “brez težav” selektivno izločamo posamezne kanabinoide ter tako lažje raziskujemo njihov vpliv na organizem. Seveda pa je za večino zdravstvenih težav, ki jih z uporabo CBD paste, CBD kapljic ter s konopljo na splošno lahko lajšamo, s strani medicine priporočena uporaba konopljine smole s celotnim spektom kanabinoidov, saj le-ti najbolje delujejo v sinergiji.

S konopljo naj bi lahko preprečevali nastanek, lajšali simptome in odpravljali marsikatere težave:

• Akne
• ADD in ADHD
• Aids
• ALS
• Alzheimerjeva bolezen
• Anoreksija
• Anksioznost
• Ateroskleroza
• Artritis
• Astma
• Avtizem
• Bipolarne motnje
• Bolezen norih krav
• Debelost
• Depresija
• Diabetes
• Endokrine motnje
• Epilepsijo
• Fibromialgijo
• Glavkom
• Huntingtonova bolezen
• Kožne težave
• Kronične bolečine
• Ledvične težave
• Metabolni sindrom
• Migrene
• Možganska kap
• Multipla skleroza
• Nevrodegeneracija
• OCD
• Odvisnost
• Odpornost na antibiotike
• Osteoporoza
• Parkinsonova bolezen
• Poškodbe hrbtenice
• Prebavne motnje
• Posttravmatska stresna motnja
• Rakava obolenja
• Razpoloženjske motnje
• Revma
• Shizofrenija
• Slabost
• Spalne motnje
• Srčne težave
• Stres
• Težave s črevesjem
• Vnetja
• itd.

Ne glede na to, da so številni učinki konoplje že dokazani, ljudstva pa jih poznajo že tisočletja, še vedno obstajajo predsodki o uporabi konoplje v medicinske namene. To je predvsem posledica dolgoletne zlorabe konoplje, saj večina ob besedi konoplja, še vedno najprej pomisli na zadetost. Drugi in najpomembnejši faktor pa je najverjetneje ta, da se farmacija boji izgube milijardnega monopola, zato so zaradi vse večjega pritiska primorani iskati rešitve, ki ne bodo tako močno vplivale na njihove nenasitne “žepe”.

Konoplja, tekstil in vlakna

Čeprav za konopljina vlakna ne moremo dejati da so najmehkejša na otip, pa lahko z gotovostjo rečemo, da imajo ena izmed najmočnejših rastlinskih vlaken, ki so odporna na UV svetlobo, plesen in sol. Prav zaradi teh lastnosti so iz konopljinih vlaken, poleg oblačil, stoletja izdelovali tudi vrvi in ladijska jadra. Na kitajskem so kot prvi začeli proizvajati konopljin papir, ki se za razliko navadnega papirja, ohrani veliko več časa. Tudi slavni slikarji, kot sta Van Gogh in Rembrandt, so uporabljali slikarska platna narejena iz konoplje (beseda canvas izhaja iz besede cannabis).

Kot je že zgoraj omenjeno, naj bi konoplja bila celo prva namensko gojena rastlina za pridelavo tekstila. Zaradi močnih vlaken in potreb delavskega razreda po kvalitetnih in vzdržljivih oblekah, je Levi Strauss svoje prve kavbojke naredil prav z uporabo konopljinih vlaken.

Konopljina vlakna se z vsakim pranjem nekoliko omehčajo, vendar se kljub temu številni proizvajalci odločajo za kombinirano uporabo tako konopljinih vlaken in npr. bombaža. Kot zanimivost – konoplja lahko na enaki površini proizvede do 250% več vlaken kot bombaž in do 600% več kot lan.

Poleg vzdržljivosti in odpornisti imajo konopljina vlakna in gojenje konoplje za pridobivanje le-teh, številne prednosti in pozitivne učinke na okolje:

• Ekološka pridelava: Konoplja ne potrebuje nikakršnih pesticidov, herbicidov ali umetnih gnojil za rast. Poleg tega tudi čisti, rahlja in ohranja vlažno zemljo, kar je odličen predpogoj za gojenje. Velja za odličen obnovljiv vir, saj življenjski cikel konoplje traja le nekaj mesecev.
• Hipoalergen: Konopljina vlakna so hipoalergena – ne povzročajo alergij in razdražene kože (razen pri zelo redkih posameznikih). Omenjeno je tudi, da naj bi konopljina vlakna ob stiku “ubila” razne bakterije, vključno z bakterijami Stafilokok-a.
• Zračnost in zaščita: Odlična izbira med poletjem, saj konopljina vlakna “dihajo”, vpijajo vlago in nas ščitijo pred UV žarki.

Konoplja v gradbeništvu

Kot je že znano, ima konoplja več deset tisoč načinov uporabe, in nekaj izmed njih, je tudi v gradbeništvu. Iz konoplje izdelujejo zidake, bloke, konopljin beton in izolacijo (konopljina volna).

Z zamenjavo običajnega gradbenega materiala s konopljinim, si lahko izboljšamo tudi kvaliteto življenja. Kako? Predvsem v vlažnem okolju, kjer se velikokrat pojavlja plesen in lahko občutno vpliva na dihala in zdravje, je uporaba konopljinega gradbenega materiala več kot le dobrodošla, saj je konoplja zračna in odporna na plesen. Konopljina izolacija je odličen ekološki nadomestek stekleni in kameni volni ter ima podobne izolacijske lastnosti kot slednja. Kot zanimivost, v Bio parku Nivo pri Žalcu stoji piramida – prvi objekt na slovenskem zgrajen z uporabo konopljinega betona.

Industrijska konoplja in navadna konoplja

Izgled

Najopaznejša razlika med industrijsko in navadno konopljo oziroma travo, ganjo, kanabis-em, marihuano, ali kakorkoli jo želimo poimenovati, je v samem izgledu. Industrijske sorte so navadno višje rasti, z ozkimi listi, maloštevilnimi vejami in rahlejšimi cvetovi. Nedovoljene sorte z večjo vsebnostjo kanabinoidov pa so navadno grmičaste oblike, precej razvejane s širokimi listi in kompaktnejšimi vršički.

Zgoraj naštete karakteristike predstavljajo pomemben dejavnik, kako se konopljo seje in goji. Industrijska konoplja je skorajda vedno sejana le nekaj 10 cm narazen, medtem ko se kanabis/ganja navadno sadi do nekaj metrov narazen. Industrijska konoplja ima navadno daljši življenjski cikel (od približno 100, vse tja do 150 dni), kot pa navadna konoplja oziroma kanabis, katere življenjski cikel traja približno 90 dni (odvisno od sorte).

Kanabinoidi v konoplji

Druga najopaznejša in najverjetneje najpomembnejša razlika med industrijsko in navadno konopljo je vsebnost kanabinoidov. No, kaj pa sploh so kanabinoidi? To so terpenofenolne kemične spojine, ki aktivirajo kanabinoidne receptorje, razprostrte po celotnem telesu. Kanabinoide delimo v 3 skupine:

• Endokanabinoidi – kanabinoidi proizvedeni v naših telesih
• Fitokanabinoidi – kanabinoidi zunanjega/rastlinskega izvora
• Sintetični kanabinoidi – kanabinoidi proizvedeni v laboratoriju

Eden izmed najpomembnejših dosežkov pri poznavanju kanabinoidov je zagotovo pojasnitev molekulske strukture dveh najpomembnejših kanabinoidov (CBD in THC), s strani Izraelskega znanstvenika Raphaela Mechoulama, v letih 1963 in 1964.

V sortah industrijske konoplje THC izjemoma presega zakonsko dovoljeno mejo 0,2%, medtem ko je vsebnost THC-ja v navadnih sortah precej višja (vse tja do 30%). Večina navadnih sort ne vsebuje veliko CBD-ja (navadno celo manj kot 1%), medtem ko industrijska lahko vsebuje tudi tja do 3% kanabidiola. Seveda pa se z odkrivanjem blagodejnih učinkov CBD-ja pojavlja vedno več medicinskih sort, ki jih lahko dobimo v razmerjih THC:CBD vse od 30:1, pa tja do 1:30.

CBD in THC

Konoplja se je mnoga leta povezovala le z zadetostjo in THC-jem. Ta trend se skokovito spreminja, saj kanabidiol (CBD) nima psihoaktivnih učinkov, poleg tega pa s številnimi raziskavami nenehno dopolnjujejo znanje o njegovem terapevtskem potencialu. CBD naj bi se učinkovito spopadal z avtoimunimi boleznimi (največji potencial se izkazuje pri epilepsiji), vnetji in številnimi zgoraj naštetimi težavami. CBD ima resnično širok terapevtski potencial, a lahko rečemo, da je postalo že dejstvo, da je za veliko večino težav priporočljiva uporaba konopljinih izdelkov s celotnin spektrom kanabinoidov.

Konoplja v Sloveniji

Ob osamosvojitvi Slovenije je bilo moč pridelovalcev konoplje prešteti na prste ene roke. V začetku so veljali tudi nekoliko strožji pogoji za pridelavo, kar je mnoge od tega odvračalo. Z leti se je tudi dovoljena meja THC-ja znižala (iz 0,3% na 0,2%), kar je najverjetneje povzročilo še več težav, saj številne sorte vsebujejo za odtenek več THC-ja. V zadnjih letih se je na tem področju veliko spremenilo, saj je za gojenje konoplje veliko lažje pridobiti ustrezna dovoljenja, konoplja pa postaja vse bolj prepoznavna po svojih lastnostih na vseh področjih, zato se vedno večje število kmetovalcev odloča zanjo. Kot zanimivost – med leti 2010 in 2015 se je velikost obdelovalnih površin v Sloveniji povečala za več kot 1000% in že leta 2017 smo v Sloveniji pridelali največ konoplje v Evropi, glede na število prebivalcev.

Seveda pa bi lahko bili pogoji za gojenje še boljši. Za zgled lahko vzamemo sosednjo Italijo, kjer so zaradi avtohtone sorte (Carmagnola) povečali zakonsko dovoljeno mejo tetrahidrokanabinola, ki znaša 0,6%. Problem se pojavi, ker je v Sloveniji vsako leto potrebno kupovati nova semena, ki so bila (največkrat) vzgojena v tujini, kjer so pogoji za rast drugačni. To se lahko pozna pri kakovosti konoplje in vsebnosti njenih učinkovin, saj je konoplja vajena drugačnega podnebja in prsti (kar pa se z vsako nadaljno generacijo izboljšuje).

Konoplja v prihodnosti

Konoplja ima ogromen potencial za nadomestitev surovin številnih izdelkov. Najočitnejši primer je pri izdelavi papirja in tekstila, saj vsako leto posečejo približno 7 milijonov hektarjev gozdov (sicer tudi za druge potrebe). Ta številka bi lahko bila precej manjša, saj za razliko dreves, konoplja raste zelo hitro, poleg tega pa je tudi kakovost vlaken in papirja veliko boljša. To je le en izmed primerov, kako bi lahko poskrbeli za boljši svet.

Velika odgovornost leži na nas samih, da se o tem izobrazimo, saj si s konopljo lahko izboljšamo kakovost življenja in zdravje, predvsem pa lahko pripomoremo k čistejši zemlji (konoplja se je izkazala za zelo učinkovito pri odstranjevanju težkih kovin iz zemlje), zmanjšanju nepotrebnih izdelkov (plastičnih vrečk, embalaž,…) kateri povečini pristanejo v oceanu – nastal je že tako velik “otok smeti”, ki se nahaja v Tihem oceanu, da je njegova površina večja kot 76 Slovenij (približno milijon petstotisoč kvadratnih kilometrov površine oceana). Pri takšnih podatkih se je potrebno precej zamisliti, saj bomo s takšnim načinom življenja zemljo dodobra uničili za prihodnje generacije.

Antiepileptične lastnosti konoplje in njenih derivatov so bile dokumentirane že leta 1881. Do danes je bilo opravljenih že veliko raziskav, ki so na spletu tudi lahko dostopne. Prav zaradi dostopnosti informacij in radovednosti, samoiniciative ter želje po uporabi naravnih izdelkov in ne konvencionalnih zdravil, se vedno več ljudi odloča za uporabo kanabidiola (CBD) pri epilepsiji.

Največ zanimanja za CBD kažejo predvsem starši otrok z epilepsijo, saj v veliko primerih konvencionalna zdravila ne delujejo ali pa s seboj prinašajo številne neželene učinke.

Kaj je epilepsija?

Epilepsija je kronična motnja, katere značilnost so ponavljajoči se, neizzvani napadi. Diagnoza se postavi takrat, ko je oseba imela dva neizzvana epileptična napada (ali enega, kjer obstaja velika možnost ponovitve), ki nista posledica znane in ozdravljive težave, kot se lahko zgodi pri odtegnitvenem sindromu alkohola ali pri zelo nizkem krvnem sladkorju.

Epileptični napadi so lahko posledica možganskih poškodb ali celo dednosti, vendar je vzrok najpogosteje neznan. Ljudje z epilepsijo navadno doživijo več kot en tip epileptičnega napada in kažejo tudi simptome drugih nevroloških težav.

Epileptični napadi oziroma epilepsija s seboj prinese številne neželene ali celo nepredvidene posledice, ki lahko vplivajo na varnost posameznika (možnost samopoškodovanja), razmerje, delo, vožnjo in številna vsakodnevna opravila.

Epilepsija in terapevtski potencial kanabinoidov

CBD postaja vedno bolj “popularen” napram THC-ju, predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkov in ker ne povzroča zadetosti. Navkljub številnim raziskavam, znanstveniki še ne morejo z gotovostjo trditi, kako dejansko deluje CBD.

Znanstveniki imajo dve predpostavki, kako naj bi blia CBD in epilepsija povezana oziroma kako CBD deluje na telo.

Prva predpostavka je, da CBD vpliva na delovanje hipokampusa. Kaj pa je hipokampus? Hipokampus je vozlišče v možganih, katero je odgovorno oziroma skrbi za izmenjavo informacij s telesom – in kadar pride do prekinitve izmenjave informacij, pride tudi do epileptičnega napada.

Druga predpostavka pa je, da kanabinoidi preko glutamatnih receptorjev NMDA nudijo protektivno delovanje le-teh. NMDA receptorji igrajo pomembno vlogo pri učenju in spominu in prav kanabinoidi imajo posebno vrsto interakcije s temi receptorji.

CBD zmanjšuje frekvenco epileptičnih napadov!

Kljub temu, da delovanje kanabidiola (CBD) raziskujejo že od leta 1978, pa v zadnjih 30 letih ni bilo opravljeno prav veliko raziskav le o CBD-ju, ampak so v raziskavah povečini uporabljali tako CBD kot tudi THC.

Klinična študija o uporabi CBD pri epilepsiji iz leta 1980 navaja: “4 od 8 ljudi vključenih v raziskavo je bilo skorajda brez konvulzivnih trzljajev mišic skozi celotno obdobje raziskave. Trem subjektom se je stanje izboljšalo, medtem ko je CBD bil neučinkovit le pri enemu. Za primerjavo so uporabili tudi skupino osmih ljudi, katere so “zdravili” s placebom, ki se je izkazal za učinkovitega pri le enem subjektu, pri ostalih sedmih, pa je stanje ostalo nespremenjeno.

V eni izmed raziskav je 71% ljudi, ki so uporabljali konopljino smolo s širokim spektrom kanabinoidov, zmanjšalo frekvenco epileptičnih napadov, medtem ko se je frekvenca napadov zmanjšala “le” pri 46% ljudi, ki so uporabljali izolirane kanabinoide. Zelo pomemben je tudi podatek, da je bila populacija v raziskavi odporna na konvencionalna zdravila oziroma niso učinkovala, saj so poskusili od 4 do 12 različnih zdravil v obdobju treh let, a žal brez učinka.

Pomembno je tudi vedeti za koliko (procentualno) se je zmanjšalo število napadov. V raziskavah se je približno 40% pacientom zmanjšalo število napadov za polovico, neglede na to, ali so uporabljali izolirane kanabinoide ali pa konopljine izdelke s celotnim spektrom kanabinoidov. Pri približno, 25% pacientov so se napadi zmanjšali za več kot 70%. Približno 10% ljudi pa je ostalo popolnoma brez napadov, z uporabo konopljinih CBD izdelkov.

CBD na recept za otroke s trdovratno epilepsijo

V Ljubljani, so v prvo tovrstno študijo vključili 23 otrok na pediatrični kliniki. Preizkušali so učinkovitost sintetičnega kanabidiola (CBD), ki se je za učinkovitega izkazal pri približno treh četrtinah otrok in pokazal vsaj 50% izboljšave. Medtem so spremljali tudi skupino 14 otrok, katerim so starši samoiniciativno dajali naravne konopljine izdelke s širokim spektrom kanabinoidov.

Pri tej skupini otrok so bili rezultati še obetavnejši, saj se je pri sedmih od desetih otrok stanje izboljšalo do te mere, da se napadi niso več pojavili, le pri enem pa se je konoplja izkazala za neučinkovito. Čeprav je THC znan po svojih psihotropnih učinkih, pa se v takšnih konopljinih izdelkih nahaja v zelo majhnih količinah, kar blagodejno vpliva na spanec in pomiritev, pravijo pa tudi, da se tudi gibanje in motorični razvoj včasih izboljšata.

V Sloveniji sicer otrokom že predpisujejo CBD kapljice na zeleni recept, a vendar šele, ko uporaba konvencionalnih zdravil ne učinkuje. Upajmo, da se bo tudi to v prihodnosti spremenilo, saj se za zdravljenje tovrstnih težav navadno porabi kar precej denarja, česar si pa številni starši, žal ne uspejo privoščiti.

Navkljub maloštevilnim kliničnim študijam, nam je na voljo že kar precejšnje število informacij o CBD-ju in epilepsiji, saj se veliko informacij zbere preko poročil iz bolnišnic, pacientov ter veterinarjev. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da obstaja dovolj dokazov za izvedbo obširnejših medicinskih raziskav o epilepsiji in konoplji, kar bi na široko odprlo vrata za uporabo konoplje v medicini.

Viri:

• https://www.epilepsy.com/learn/about-epilepsy-basics
• https://www.projectcbd.org/cannabidiol-and-epilepsy-meta-analysis
• https://www.projectcbd.org/about/clinical-research/cbd-and-epilepsy
• https://www.delo.si/novice/slovenija/pri-vecini-otrok-je-konoplja-pozdravila-ali-ublazila-epilepsijo.html

Konoplja postaja vse bolj raziskana in s tem lahko zasledimo številne prispevke, debate in študije, kako konoplja vpliva na delovanje možganov in telesa. Zaradi izjemnega terapevtskega potenciala CBD-ja in ostalih kanabinoidov, velikokrat pozabimo, oziroma niti ne razmišljamo o morebitnih interakcijah konoplje z ostalimi stvarmi ki vplivajo na naše telo (najsibodo to zdravila, droge, prehrana, pijača,…). V tem prispevku se bomo osredotočili predvsem na delovanje jeter pri uporabi alkohola in/ali konoplje.

Že individualne raziskave, kako konopljina smola vpliva na zdravje in kako alkohol vpliva na zdravje, so zelo pomembne in hkrati tudi cenjene, čeprav v številnih primerih ne odražajo dejanskih vzorcev uporabe ljudi. Prav zaradi tega je pomembno, da smo ozaveščeni in da razumemo kakšen vpliv ima uporaba alkohola in konoplje na naše zdravje. V nedavni raziskavi so se posvetili prav temu, kakšne učinke ima konoplja pri alkoholni bolezni jeter.

Kaj je alkoholna bolezen jeter?

Prekomerno pitje alkohola, oziroma večletno pitje lahko privede do bolezni jeter. To se zgodi zaradi tega, ker alkohol neposredno poškoduje celične stene, kar povzroči vnetje. Na udaru je tudi naše črevesje, saj se z uporabo alkohola začnejo sproščati toksini, kar prav tako povzroči vnetje jeter in črevesja.

Procesi nastanka in napredovanja alkoholne bolezni jeter:

• Napredovanje alkoholne bolezni jeter velikokrat povzroči nepravilno delovanje črevesja, s čimer se začne v jetrih nabirati odvečna maščoba, kar privede do steatoze – zamaščenih jeter.
• Povečanje celičnega stresa, ki je posledica prevelike količine maščobe v jetrih, povzroči stanje nenehnega vnetja jeter, kljub temu da alkohola ne uživamo več – to stanje imenujemo alkoholni hepatitis.
• Vnetje (alkoholni hepatitis) sčasoma privede do nepopravljivih poškodb celic – ciroze jeter.
• Nenazadnje, večletno vnetje močno poveča tveganje za nastanek raka jeter, t. i. hepatocelularni karcinom.

Kot vidimo, je alkoholna bolezen jeter lahko precej uničujoča za naš organizem in je žal kar pogosta. Približno 29% posameznikov v svojem življenju prekomerno uživa alkohol v določenem obdobju življenja in izmed teh jih kar 20% razvije bolezen jeter. Ljudje z že razvito boleznijo jeter imajo po navedbah kar 23-krat večjo možnost, da zaradi tega tudi umrejo.

Ljudje se marsikdaj “požvižgamo” na preventivo in smo zaradi tega primorani težave odpravljati naknadno. 10% prekomernih uživalcev alkohola, prav tako prekomerno uživa konopljo. Čeprav je uporabnikov konoplje veliko več, pa jih ne moremo opredeliti kot prekomerne uživalce ali “odvisnike”. Torej, kakšno povezavo sploh imata konoplja in jetra? Ali lahko s konopljo in njenimi protivnetnimi lastnostmi pripomoremo k zmanjšanju tveganja za nastanek in/ali napredovanja alkoholne bolezni jeter? Glede na raziskave so rezultati obetavni.

Konoplja in jetra: kaj pravijo raziskave?

V zelo obsežni raziskavi, ki je zajemala kar 320 tisoč posameznikov z “alkoholno motnjo” (sestavljata jo tako zloraba kot tudi odvisnost od alkohola – prekomerno pitje in nezmožnost prenehanja), izmed katerih jih je približno 26 tisoč ne-odvisnih in 4300 odvisnih uporabnikov konoplje.

Znanstveniki so ugotovili, da ne glede na to, ali so to redni ali le občasni uporabniki konoplje, imajo manjše tveganje za nastanek in napredovanje bolezni jeter. Omembe vredno je, da imajo tisti, ki konopljo najpogosteje uporabljajo, veliko boljšo zaščito pred nastankom alkoholne bolezni jeter.

Raziskali so, da konoplja lahko pripomore k:

• 45% zmanjšanju steatoze (zamaščenih jeter)
• 40% zmanjšanju alkoholnega hepatitisa (vnetih jeter)
• 55% zmanjšanju ciroze jeter (poškodovana jetra)
• 75% zmanjšanju hepatocelularnega karcinoma (raka jeter)

Pomembno je vedeti, da je konoplja bolj pripomogla tistim ki alkohol zlorabljajo, kot pa alkoholnim odvisnikom – ti skozi življenje navadno zaužijejo veliko več alkohola kot tisti ki ga zlorabljajo. Iz tega lahko tudi razberemo, da več alkohola kot popijemo, manj nam konoplja lahko pomaga.

Konoplja in protivnetne lastnosti

Navkljub temu da imajo kanabinoidi v konoplji potencial za zdravljenje raka, pa protekcija pred nastankom raka jeter izhaja večinoma iz sposobnosti zatiranja ciroze. Ker približno 90% hepatocelularnega karcinoma izvira prav iz ciroze, je sposobnost zatiranja tega “koraka” ključnega pomena za preprečevanje nastanka raka. Tako lahko ugotovimo, da ima konoplja drugačen mehanizem protekcije jeter (neposredno ne ustavlja razvoja in uničevanja celic).

Znanstveniki poročajo, da je konoplja pripomogla k lajšanju raka jeter tako pri alkoholnih odvisnikih, kot tudi pri tistih ki alkohol zlorabljajo. Ker je za zatiranje ciroze bila konoplja manj učinkovita pri alkoholnih odvisnikih, obstajajo možnosti, da je konoplja na jetrih preprečila nastanek raka neodvisno od njenih zmožnosti preprečevanja ciroze. Seveda pa je potrebnih še veliko raziskav, preden bomo popolnoma razumeli kako sta konoplja in jetra medsebojno povezana.

Vnetje: alkohol, kanabinoidi, CBD in jetra

Alkohol škoduje našim možganom in telesu s tem, da povzroči oziroma poveča vnetje, kar pa privede do bolezni jeter. Protivnetne sposobnosti dveh glavnih kanabinoidov konoplje (THC in CBD) nakazujejo, da z uporabo konoplje lahko pripomoremo k zmanjšanju vnetij, povzročenih zaradi alkohola in posledično preprečevanju nastanka bolezni jeter.

Neglede na protivnetne lastnosti pa je potrebna previdnost, saj THC aktivira kanabinoidna receptorja CB1 in CB2. Zakaj je to pomembno? Aktivacija CB1 receptorja v jetrih spodbudi vnetje in lahko celo pripomore k nastanku bolezni jeter, medtem ko aktivacija CB2 receptorja skrbi za zmanjšanje vnetja. Prav zaradi tega sta CBD in jetra pomemben “partner” pri lajšanju težav in vnetij, saj CBD ob sočasnem jemanju tudi prepreči interakcijo THC-ja ter CB1 receptorjev. Seveda pa so te skrbi odveč, če uporabljamo le konopljo ali konopljine izdelke z nizko vsebnostjo THC in visoko vsebnostjo kanabidiola.

S preventivnim jemanjem konopljinih izdelkov, kot so CBD kapljice in CBD pasta, lahko pripomoremo k zmanjšanemu tveganju za nastanek bolezni jeter, vendar je za vsakega posameznika priporočljivo le nično oziroma zmerno uživanje alkohola, zdravo prehranjevanje in redna telesna aktivnost.

Avtor: L. O.

Viri:

• https://www.leafly.com/news/health/cannabis-and-alcoholic-liver-disease
• https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/liv.13696
• http://vizita.si/clanek/leksikon/alkoholna-bolezen-jeter.html

Uporaba CBD olja postaja vse bolj razširjena, saj skoraj vsakodnevno zasledimo kakšno raziskavo ter novo odkritje na področju konoplje. Ker smo v zadnjih desetletjih ljudje vedno bolj usmerjeni k zdravemu življenju in dobremu počutju, smo zagotovo že slišali za CBD olje in konopljino olje. Čeprav bi marsikdo pomislil, da je to eno in isto olje, pa temu ni tako. V nadaljevanju bomo spoznali kako se konopljino olje s CBD prideluje, njegovo vsebnost in učinke ter razlike s konopljinim.

Na kratko o CBD

Za lažje razumevanje, moramo najprej spoznati kaj je CBD oziroma kanabidiol. CBD je najbolj zastopan kanabinoid industrijske konoplje katerega je moč zaslediti v cvetovih oziroma trihomih vseh sort konoplje.

CBD in preostali kanabinoidi igrajo pomembno vlogo delovanju našega endokanabinoidnega sistema, kateri je zadolžen za uravnavanje številnih funkcij, kot so spanje, apetit, bolečine, delovanje imunskega sistem, itd. Prav medsebojna interakcija kanabinoidov in endokanabinoidnega sistema je tista, ki najučinkoviteje pripomore k lajšanju številnih težav, izboljšanemu delovanju imunskega sistema ter boljšega splošnega počutja.

Kaj je CBD olje?

CBD olje je oljni izvleček zelenih delov konoplje, bogat s kanabidiolom CBD. Smola je lahko pridobljena z različnimi tipi ekstrakcije (alkoholna, CO2 ekstrakcija) ter nato po želji raztopljena v nosilnem olju, kar poznamo tudi pod imenom CBD kapljice. Na grobo se deli v tri kategorije, konopljino olje CBD s polnim spektrom kanabinoidov, CBD olje s širokim spektrom (brez THC), in CBD olje s CBD izolatom.

Kako je narejeno CBD olje?

Izdelava CBD olja Hempika poteka z uporabo superkritične CO2 ekstrakcije, saj na takšen način ohranimo najširši spekter kanabinoidov, terpenov ter preostalih konopljinih učinkovin. Takšna metoda ekstrakcije omogoča pridobivanje najčistejšega konopljinega ekstrakta, saj ta ostane brez kakršnihkoli primesi. CO2 je lahko hlapljiv in se ne zadržuje v končnem proizvodu – uporabljen ogljikov dioksid pa lahko ponovno uporabimo, zato ta metoda velja tudi za okolju prijazno.

Kakšne vrste CBD olja poznamo?

Poznamo tri vrste CBD olja:

1. CBD olje s celotnim spektrom – poleg CBD-ja so v olju zastopani tudi preostali kanabinoidi, terpeni ter številne druge konopljine učinkovine.
2. CBD olje s širokim spektrom – navadno je “cilj” takšnega olja da ne vsebuje THC-ja, ampak se med postopkom prečiščevanja navadno izgubijo tudi nekatere preostale konopljine učinkovine.
3. CBD olje z izoliranim CBD – vsebuje le CBD izolat.

Razlika med CBD oljem in konopljinim oljem

Bistveno razliko med konopljinim ter CBD oljem predstavljajo kanabinoidi. Konopljino olje se pridobiva s hladnim stiskanjem konopljinih semen, katera so bogata z esencialnimi maščobnimi kislinami ter vitaminom E in ne vsebujejo kanabinoidov. Ker pa konopljino CBD olje poleg konopljinega ekstrakta v veliko primerih vsebuje tudi konopljino (nosilno) olje, ima v tem primeru tudi vse učinkovine le-tega.

Blagodejni učinki konopljinega CBD olja

Zadovoljni uporabniki na forumih poročajo o pozitivnih učinkih pri lajšanju epilepsije, motenj pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), posttravmatske stresne motnje (PSDT), Parkinsonove bolezni, alzheimerjeve bolezni, duševnih težav, sladkorne bolezni, težav s spanjem, odvisnosti, itd. Izkušnje pravijo, da se olje zelo dobro se obnese tudi pri negi suhe in občutljive kože na obrazu, kože nagnjene k aknam, dermatitisu in luskavici.

CBD olje zelo hvalijo tudi lastniki hišnih ljubljenčkov. A je pri pseh, mačkah in ostalih kosmatincih potrebno upoštevati, da nimajo tolerance na THC, zato je potrebno izbrati izdelke z čim nižjo vsebnostjo psihoaktivnega kanabinoida. Enaka previdnost velja tudi pri otrocih. Ob uživanju CBD olja z visoko vsebnostjo THC se namreč lahko pojavijo neželeni stranski učinki.

Doziranje konopljinega CBD olja

Splošnega pravila glede doziranja CBD olja ni. Priporočljivo je začeti počasi in postopoma, koračno povečevati odmerek glede na počutje. Zaželeno je, da se dnevni odmerek razdeli na 2-3 manjše. Večina uporabnikov olje raztopi na sluznici, pod jezikom.

Kje kupiti CBD olje in na kaj je potrebno biti pozoren ob nakupu?

Danes CBD produkte drži skoraj vsaka specializirana prodajalna, kot tudi marsikatera lekarna.
Priporočljivo je, da vedno preverite analizne certifikate. V kolikor THC vrednost v olju presega 0.2% je tak produkt v Sloveniji in EU prepovedan in vas lahko spravi v težave. Cena olja je navadno odvisna od vsebnosti aktivne snovi CBD. Višja kot je koncentracija oz. vsebnost CBD, višja bo tudi cena in obratno. Na prodajnih policah najpogosteje zasledimo koncentracije 5, 10, 15, 20, 30 in 50% CBD.

Zakaj je konoplja tako “neraziskana”?
Konoplja kot zdravilo – ali raziskave resnično niso dostopne?
Zakaj je pri raziskavah učinkovitost konoplje nekonsistentna?
Stranski učinki ali popolnoma varna uporaba?
Odgovornost bralcev

Konoplja kot zdravilo? Čeprav se število zagovornikov uporabe konoplje v medicinske namene nenehno povečuje, številni zdravniki ostajajo skeptični glede konoplje. Skeptičnost je največkrat posledica neizobraženosti in/ali pomanjkanja kliničnih študij. Seveda se je potrebno vprašati, ali z znanostjo resnično ne moremo podpreti konoplje v medicinske namene?

Da bomo lažje razumeli skeptičnost zdravnikov, moramo razumeti tudi dejavnike, ki vplivajo na njihove odločitve.

• Zaradi pomanjkanja kliničnih študij glede številnih težav in vpliva na zdravje, nam ostanejo le pričevanja posameznikov, ki pa znanosti ne zadostujejo. Neglede na to, so te zgodbe zelo cenjene za znanstvenike, saj se tako lažje osredotočijo kakšen bo pristop do raziskav.
• Ko rezultati sugerirajo, da je konoplja neučinkovita za tretiranje določene težave/bolezni oziroma ima le-ta zelo majhen učinek ter številne stranske, je zelo težko podpreti uporabo konoplje kot zdravilo za tovrstno težavo.
• Nekonsistentnost konopljinih učinkov, objavljenih v številnih poročilih zmanjšuje zaupanje v predvidljive in dosledne terapevtske lastnosti konoplje.

No, sedaj pa razčlenimo te točke.

Zakaj je konoplja tako “neraziskana” in zakaj obstaja tako majhno število kliničnih študij glede terapevtskega potenciala konoplje?

Razlog za relativno nizko število kliničnih študij je zagotovo klasifikacija konoplje v seznam prepovedanih “drog”, saj se s tem omejuje razpoložljivost konoplje in finančnih sredstev, ki so prepotrebne za nadaljnje raziskave ter seveda pomanjkanje raziskovalnih ustanov po svetu.

Čeprav je uporaba konopljinih ekstraktov dovoljena v medicinske namene, je konoplja marsikje po svetu še vedno uvrščena v 1. skupino prepovedanih “drog” in se klasificira kot “droga” brez medicinske vrednosti, neglede na to, da je bila konoplja kot zdravilo uporabljena že pred več tisočletji. Prav zaradi klasifikacije konoplje je veliko težje pridobiti sredstva za raziskave, od katerih so odvisni številni znanstveniki.

Tudi financiranje kliničnih študij je lahko dvorezen meč, saj ob nefinanciranju izgubimo oziroma sploh nimamo možnosti opravljati raziskav, ob financiranju pa se lahko številni nasprotniki konoplje zgražajo, kako bi lahko finance porabili za kaj koristnejšega. V ZDA so finančno podprto študijo, kako konoplja in morfij vplivata na lajšanje bolečin, označili kot eno izmed najpotratnejših študij nasploh.

Konoplja kot zdravilo – ali raziskave resnično niso dostopne?

Kot kaže, obstajajo številne klinične študije, ki pa žal niso javno dostopne. Zaradi številnih restrikcij raziskav nacionalnih inštitutov, se vedno večje število nevladnih organizacij odloča za samostojne raziskave v katerih sodelujejo tudi medicinske sestre, zdravniki in doktorji. Pridobljeni podatki raziskav so največkrat uporabljeni za optimizacijo terapevtskega potenciala lastnih produktov.

Ker te organizacije ali podjetja ne uživajo takšnega “spoštovanja” kot državne ustanove, tudi ne uspejo pridobiti takšnega zaupanja ter potrebnih listin (zaradi tega so raziskave manj cenjene), kar posledično onemogoča objavo raziskav v javno dostopnih medijih.

Privatne zbirke kliničnih študij najverjetneje predstavljajo izjemen vir informacij, ki bi jih lahko uporabili za preoblikovanje industrije ter bi konoplja kot zdravilo postala resničnost.

Zakaj je pri raziskavah učinkovitost konoplje nekonsistentna?

Velik izziv je že pridobitev finančnih sredstev za opravljanje raziskav, kaj šele konopljo, ki bi imela konsistentno vsebnost kanabinoidov, terpenov ter preostalih konopljinih učinkovin.

Desetletja je bila univerza v Mississippiju edina na področju ZDA, ki je imela licenco za pridelavo konoplje v raziskovalne namene. Številni znanstveniki so se pritoževali, da konoplja ni nič kaj podobna tradicionalni in lepo vzgojeni konoplji, saj je velikokrat bila plesniva, neprepoznavnega vonja in izgleda.

To je lahko učinkovito, če želimo raziskati terapevtski potencial le-te konopljine sorte ki raste na točno določenem področju, pod točno določenimi pogoji. Vendar če je že sam proizvod (konoplja) nek kvazi izdelek, potem zagotovo nima takšnega terapevtskega potenciala kot zdrava, lepo vzgojena rastlina, zato ne smemo prehitro “vreči vse v isti koš” in označiti vso konopljo kot neučinkovito. Nezmožnost sistematičnega testiranja različnih konopljinih sevov ter konopljinih izdelkov (kateri so pogosto prilagojeni, da se kar najbolje spopadajo z določeno težavo), s seboj prinaša tudi oviro za klinične raziskave, saj ne morejo potrditi številnih pričevanj pacientov ki se zdravijo s konopljo, oziroma jo uporabljajo kot zdravilo.

Niti približno idealna rešitev (včasih edina) je, da se bolnike povpraša, kako različna zdravila vplivajo na njihove simptome. Na ta način lahko uporabnike konoplje primerjamo z različnimi skupinami uporabnikov/neuporabnikov zdravil.

Poznamo tako širok spekter načinov uporabe konoplje, kot tudi različnih konopljinih sevov – nekateri so bogatejši s THC-jem, drugi s CBD-jem, itd. Šele nedavno so z raziskavami primerjali s THC-jem bogato konopljo in s CBD-jem bogato konopljo ter različne načine administracije.

Ali bi pričakovali, da bo nekdo “kadil” konopljo bogato s THC-jem za lajšanje anksioznosti in imel enak učinek kot nekdo, ki uporablja CBD kapljice? Večina bi odgovorila z ne.

Zakaj nekateri poročajo da ima konoplja številne stranske učinke, medtem ko drugi trdijo da je popolnoma varna?

Obstajajo trdni dokazi, da pri glodalcih in ljudeh prevelika količina THC-ja lahko povzroči anksioznost, paranojo in celo psihozo. Pomembno je vedeti, da se ti neželeni učinki večinoma pojavijo pri izdelkih z visoko vsebnostjo THC-ja in zelo nizko količino CBD-ja. Nenazadnje, pri veliki večini konopljinih sevov se je vsebnost THC drastično povečala v zadnjih dvajsetih letih, medtem ko se je vsebnost CBD-ja nekoliko znižala. Čeprav to lahko s seboj prinese tudi tveganje, večina uporabnikov konoplje v medicinske namene ne uživa velikih količin THC-ja. Glede na rezultate raziskav, je za najboljši terapevtski izkoristek priporočljivo ali enakovredno razmerje med THC-jem in CBD-jem ali pa višja vsebnost CBD-ja kot THC-ja.

Kaj pa če uporabljamo le CBD? Ali ima res nične stranske učinke? Marsikaj je odvisno od posamezne raziskave. Pri klinični študiji o zdravljenju epilepsije pri otrocih s pomočjo CBD-ja, poročajo le blažje stranske učinke kot so driska, utrujenost ter zaspanost. Za nekatere so ti učinki zaskrbljujoči, za druge spet ne. Ampak pomembno se je vprašati, ali je CBD tisti, ki jih neposredno povzroča? Za zdaj je odgovor na to vprašanje še neznanka.

Pri kliničnih študijah (npr. CBD in epilepsija) zaradi etičnih razlogov pacienti še vedno jemljejo predpisana zdravila in CBD kapljice uporabljajo le kot dodatek pri zdravljenju. Ker CBD interagira z jetrnimi encimi (citokromi P450), kateri so odgovorni za metabolizacijo zdravil, obstaja možnost da so marsikateri stranski učinki povezani z medsebojno interakcijo CBD-ja ter zdravil in ne le samega CBD-ja. Za zdaj, tudi tu ne moremo podati nikakršne trditve.

Odgovornost bralcev

Naša odgovornost je, da se prepričamo o verodostojnosti objavljenih poročil o konoplji. Pozitivna poročila so vedno skrbno pregledana, da se lahko dejanski učinek konoplje sploh potrdi. Na primer, številne raziskave o lajšanju bolečin zahtevajo, da se subjekt lahko premika ob stimulaciji bolečin. Ampak, če ima THC sedativne učinke, lahko pri živalih izgleda da THC dejansko zmanjšuje bolečine, medtem ko je žival le letargična. Seveda s tem ne moremo kar ovreči trditve da konoplja ne zmanjšuje bolečin, saj številni dokazi pri glodalcih in ljudeh to tezo potrjujejo.

V primerih, ko se konoplja kot zdravilo izkaže za neučinkovito, je prav tako potrebno z enako mero previdnosti pregledati poročila. Ali je mogoče, da se je konoplja kot zdravilo izkazala za neučinkovito le zaradi slabe metodologije? Na področju konoplje obstajajo številni, prav takšni primeri.

“Najmočnejši” primeri imajo vzpostavljen mehanizem na celični ravni, predklinični učinek pri glodalcih ter številne podatke, s katerimi lahko podprejo trditve o pozitivnih učinkih. Ker vedno večje število znanstvenikov odkriva blagodejne učinke konoplje, se pojavlja tudi vedno večje število težav, za katere se bo lahko konoplja uporabljala kot zdravilo.

Avtor: L. O.

Viri:

• https://www.leafly.com/news/health/why-dont-doctors-prescribe-marijuana-to-patients

Lastnosti konoplje
Življenjski cikel konoplje
Konopljina semena, kalitev in kalček
Vegetativno obdobje (obdobje rasti)
Cvetenje

Razumevanje življenjskega cikla konoplje je bistvenega pomena za gojenje konoplje. Konoplja, ne glede na to, ali je sejana na prostem, v rastlinjaku ali v t.i. growbox-u, potrebuje nekaj osnovnih pogojev za rast:

• Svetloba,
• zrak,
• voda,
• hranila,
• medij za rast (zemlja,…),
• primerno okolje.

 
Če katerikoli osnovni pogoj med rastjo konoplje odvzamemo, se rast konoplje ustavi, kar lahko privede do odmiranja rastline. Tako na prostem, kot v notranjih prostorih, konoplja potrebuje svetlobo primernega spektra in intenzivnosti ter topel, zračen prostor, bogat z ogljikovim dioksidom. Voda je zelo pomembna za gojenje konoplje, saj se brez nje rastlina izsuši, v prevelikih količinah pa lahko začne gniti, zato je potrebno ugotoviti optimalno količino, saj je poraba vode odvisna tudi od okolja v katerem konoplja raste. Medij za rast, pa najsibo to zemlja, kokosova šota ali voda (hidroponično gojenje konoplje), mora za nemoteno ter zdravo rast vsebovati zadostno količino hranil. Ko so vsi ti pogoji izpolnjeni in v ravnovesju, bo konoplja nemoteno rasla in proizvedla bujne cvetove.

Lastnosti konoplje

• Konoplja je enoletna rastlina – življenjski cikel opravi v letu ali manj (navadno od zgodnje pomladi do jeseni)
• Konoplja je dvodomna rastlina – razvijejo se lahko moške ali ženske rastline (v nekaterih primerih se lahko zgodi, da ima konoplja tako moške kot ženske lastnosti – enodomna sorta). Ženska rastlina konoplje je bogatejša s kanabinoidi, zato se konopljini cvetovi in listi uporabljajo za predelavo v raznorazne konopljine izdelke (konopljina smola, mazila, tinkture, itd.)
• Cannabis Sativa in Cannabis Indica sta fotoperiodni vrsti konoplje (cvetenje se začne, ko se dnevi krajšajo in noči daljšajo). Poznamo še Cannabis Ruderalis, ki pa ni fotoperiodna vrsta konoplje, kar pomeni, da se cvetenje ne sproži s krajšanjem izpostavljenosti svetlobi, ampak se to zgodi že po 3-4 tednih rasti.

Življenjski cikel konoplje

Kot smo že omenili, je konoplja enoletna rastlina, kar pomeni, da bodo semena sejana v pomladi, rastla čez poletje in cvetela v jeseni. Med rastjo bodo moške rastline konoplje, ki navadno rastejo hitreje kot ženske rastline, razvile moške cvetove, kateri vsebujejo cvetni prah. Ko se ženski cvetovi začnejo razvijati, so pripravljeni na opraševanje, katero se zgodi s pomočjo vetra. Na ta način se življenjski cikel konoplje zaključi, saj bo rastlina semena odvrgla (ko ta dozorijo) in tako pripravila naslednjo generacijo semen, ki bodo vzklila naslednje leto. Rast konoplje v naravi lahko opredelimo na 4 faze:

• Kalitev,
• rast,
• priprava na cvetenje,
• cvetenje.

Konopljina semena, kalitev in kalček

Za gojenje konoplje, najprej potrebujemo zdrava konopljina semena. Ko semena postavimo v zemljo in jih zalijemo, ta potrebujejo od 3 do 7 dni za kalitev. Obdobje rasti konopljinih sadik traja približno en mesec. V tej fazi semena vzklijejo, pojavi se kalček, vzpostavi se koreninski sistem in poleg kalčnih listov se pojavijo tudi prvi konopljini listi, ki absorbirajo svetlobo in jo pretvarjajo v energijo za rast – proces imenovan fotosinteza.

Kalitev

Med kalitvijo semen, vlaga, toplota in kisik aktivirajo zarodek v semenu. Ker imajo nekatera konopljina semena zelo čvrsto lupino, lahko rastlini ta proces olajšamo tako, da semensko lupino nekoliko “poškodujemo”. To lahko naredimo tako, da v škatlico z vžigalicami (ali katerokoli manjšo škatlico) na zgornjo in spodnjo stran nalepimo brusni papir visoke granulacije. V škatlico nato postavimo semena in jo za kratek čas stresamo. S tem si gojenje konoplje nekoliko olajšamo, saj semenom omogočimo lažji prehod vlage, toplote in kisika do zarodka (kalčka). Nato se zarodek začne širiti in rasti s pomočjo zaloge hranil v samem semenu. Kmalu zatem se semenska lupina razpoči in iz nje najprej pokuka bela koreninica, nato pa še kalčni listi, ki se hitro prebijejo do površja.

Konopljini kalčki

Gojenje konoplje začne prehajati v drugo “fazo”, ko se iz konopljinega semena razvije glavna korenina, ki raste v zemljo navzdol. Ta korenina se kasneje razveja (tako kot konoplja nad zemljo) in požene sekundarne (stranske) korenine, iz katerih zrastejo še manjše koreninice, ki skrbijo za dovajanje vode in neorganskih soli – kemična hranila, potrebna za ohranjanje življenja. Korenine niso zaslužne le za dovod hranil in vode, ampak nudijo tudi oporo konoplji. Konopljine sadike potrebujejo od 16 do 24 ur svetlobe za ohranjanje faze rasti. Kakršnokoli pomanjkanje svetlobe ali skrajšana izpostavljenost svetlobi lahko privede do faze cvetenja. Faza rasti navadno traja med 4-6 tednov, vendar bo večina konopljinih sevov nadaljevala v fazi rasti, v kolikor bo izpostavljenost svetlobi ostala enaka (16 ur/dan).

Vegetativno obdobje (obdobje rasti)

Obdobje rasti bo pri konoplji (Cannabis Sativa & Cannabis Indica) trajalo dokler prejema vsaj 16 ur dnevne (ali umetne) svetlobe. Med rastjo konoplje se tudi celice korenin še naprej delijo (razmnožujejo) in omogočajo nadaljni razvoj ter širitev korenin, vse z namenom boljše absorpcije vode in hranilnih snovi. Glavna korenina začne poganjati najprej manjše, stranske korenine, iz katerih se kasneje razvijejo še manjše korenine (koreninski laski), ki prav tako skrbijo za absorpcijo vode in hranil, vendar so zelo občutljive in se lahko pri nepazljivem ravnanju hitro poškodujejo. Prav zaradi tega je za uspešno gojenje konoplje potrebna posebna previdnost pri presajanju.

Tako kot pri koreninah, tudi pri vrhu stebla konoplje poteka celična delitev, ki spodbuja nastajanje in rast novih listov, vej ter cvetov – spodbuja rast embrionalnega tkiva konoplje in aksilarnih brstov. Iz aksilarnih brstov se kasneje razvijejo stranski listi in nove veje. Vaskularni sistem konoplje se nahaja v glavnem steblu rastline in skrbi za dovod vode in hranil iz koreninskega sistema do konopljinih listov in cvetov, kateri s pomočjo fotosinteze proizvajajo glukozo in jo prerazporejajo po celotni rastlini. Sokovi oz. tekočine v konoplji se prenašajo s pomočjo ksilema (omogoča prenos vode in mineralnih snovi) in floema (skrbi za prenos glukoze v predele rastlin, kjer se fotosinteza ne dogaja).

Konopljino steblo ima tudi vlogo oskrbovanja celotne rastline z glukozo in ligninom, ki se nahaja v celičnih stenah in sami strukturi stebla. Če se odločimo za zunanje gojenje konoplje, je ta izpostavljena različnim vremenskim pogojem. Predvsem pomemben dejavnik je veter, zaradi katerega nastajajo mikroraztrganine v steblu. Te raztrganine se celijo s pomočjo celuloze in lignina, kar pripomore k močnejšemu in togemu steblu. Ker je to zelo pomemben dejavnik med rastjo, je več kot priporočljiva uporaba ventilatorjev, kadar se odločimo za gojenje konoplje v rastlinjakih ali growbox-ih.

Kadar se v sadiki konoplje razvijejo zelena tkiva, ta začne iz sončne svetlobe in hranil v zemlji proizvajati hrano (ogljikove hidrate) in energijo – fotosinteza. Zeleno barvo rastline dobijo s klorofilom, ki se nahaja v celičnih strukturah – kloroplastih. V kloroplastih se svetloba, ogljikov dioksid, voda in hranila pretvorijo v ogljikove hidrate in kisik. Ta proces sprošča energijo in proizvaja škrobe ali sladkorje, ki jih konoplja kasneje uporabi za nastajanje tkiva in celičnih komponent.

Na spodnjem delu listov se v listnih režah nahajajo majhne “dihalne” pore, skozi katere konoplja pridobiva ogljikov dioksid. Listne reže skrbijo za reguliran pretok vlage in kisika (produkt fotosinteze) iz konoplje in so zelo pomembne za zdravje in funkcionalnost same rastline.

Gojenje konoplje in priprava na cvetenje

Konoplja ki je bila vzgojena iz semena, navadno zgodaj razvije strukturo vršičkov, imenovano cvetni nastavek. Velika večina konopljinih sevov začne proizvajati “nedorasle spolne organe” v četrtem ali petem tednu vegetativnega obdobja. Pri nekaterih sortah, lahko cvetne nastavke opazimo že pri četrtem vozlišču, navadno pa se pojavijo med četrtim in šestim. Konoplja je povečini dvodomna rastlina (moške in ženske rastline), kar pomeni, da je tudi cvetni nastavek pri vsakem spolu rastline drugačen in ga izkušeno oko zlahka prepozna. Cvetni nastavek je zelo pomemben dejavnik pri prepoznavanju spola rastline, saj velika večina pridelovalcev konoplje (za rekreativno uporabo) želi gojiti le ženske rastline konoplje, saj imajo bistveno večjo vsebnost kanabinoidov kot moške rastline. Te se navadno uporabljajo pri industrijski konoplji, saj so bistvenega pomena za opraševanje in posledično pridobivanje semen za predelavo v konopljino olje.

Vegetativna faza pri konoplji v rastlinjakih ali growbox-ih, navadno traja od 4-6 tednov, dokler konoplja ne doseže višine 30-45 cm. Tudi nižje rastline lahko pripravimo do cvetenja, vendar lahko to privede do spolne nestabilnosti konoplje pri nekaterih vrstah. Cvetenje sprožimo tako, da konoplji skrajšamo čas izpostavljenosti svetlobi.

Cvetenje

Konoplja vstopi v fazo cvetenja pozno poleti oz. zgodaj jeseni, ko noči postajajo daljše. Krajšanje izpostavljenosti dnevni svetlobi, konoplji signalizira, da se njen življenjski cikel bliža koncu. Cannabis Sativa in cannabis Indica sta fotoperiodni rastlini, kar pomeni, da se cvetenje sproži takrat, ko se dnevi začnejo krajšati. Cannabis Ruderalis je posebna vrsta konoplje, ki ni fotoperiodna in začne s cvetenjem že po tretjem ali četrtem tednu, ne glede koliko časa je izpostavljena svetlobi.

Neoprašena konoplja proizvede konopljine vršičke brez semen ti. “sinsemilla”, kar izvira iz španske besedne zveze sin semilla, kar v dobesednem prevodu pomeni brez semena. Neoprašene rastline razvijejo konopljine cvetove (vršičke), kateri s časom postajajo vse bolj prekriti s trihomi, ki vsebujejo kanabinoide, esencialna olja in dajejo konoplji značilen vonj (terpeni). Trihomi prav tako skrbijo za nastanek sekundarnih metabolitov, pri katerih so študije pokazale da imajo protigljivične, antimikrobne in antibiotične lastnosti. Pri mnogih konopljinih vrstah, se v trihomih nahaja tudi naraven insekticid.

Po nekaj tednih cvetenja, kanabinoidi in sekundarni metaboliti dosežejo vrhunec pri neoprašenih konopljinih cvetovih. Sedaj je čas za žetev, saj so nastali vršički polni trihomov, kanabinoidov ter ostalih esencialnih olj.

Opraševanje

Moške rastline konoplje proizvajajo cvetni prah, ki se s pomočjo vetra sprosti v zrak. Kadar konoplja ostane brez cvetnega prahu, počasi začne odmirati, saj je njen življenjski cikel zaključen. Ko cvetni prah doseže žensko rastlino konoplje, ta postane oprašena. S tem se v konopljinih vršičkih začnejo razvijati semena, ki potrebujejo od 3 do 6 tednov za popolno zrelost. Kadar semena dozorijo, “popadajo” iz zaščitne ovojnice na tla ter se na naraven način pripravijo na nov življenjski cikel. S tem se tudi življenjski cikel ženske konoplje bliža koncu, zato začne kmalu odmirati.

Ta članek je informativne narave in ne spodbuja nikakršnih kriminalnih dejanj, temveč le ozavešča o življenjskem ciklu konoplje. Članek bo izhajal v več delih, v katerih bomo še podrobneje spoznali posamezne življenjske cikle konoplje, zato je vsak vaš komentar ali vprašanje dobrodošlo, saj lahko tako tudi vi pripomorete k izbiri vsebine naslednjih člankov.

Avtor: L. O.

Viri:

• J. Cervantes, “Cannabis life cycle” v The Cannabis Encyclopedia: The Definitive Guide to Cultivation & Consumption of Medical Marijuana, George F. Van Patten, ZDA: Van Patten Publishing, 2015, str 41-45.

CBD:THC razmerja in učinki
Najboljše vrste konoplje z visoko vsebnostjo CBD-ja
Charlotte’s Web
Harlequin
Harle-Tsu
Ringo’s Gift
ACDC
Stephen Hawking Kush
Industrijska konoplja CBD
Tiborszallasi
Felina 32
Santhica 70
KC Dora
Kompolti Hybrid Tc
Kc Virtus

Kanabidiol (CBD) postaja vse bolj raziskan kanabinoid. Prav zaradi raziskanega terapevtskega potenciala ki nam ga CBD ponuja, se vedno več ljudi odloča za njegovo uporabo. CBD izdelke lahko dobimo v najrazličnejših oblikah – ekstrakti, tinkture, izolati, mazila in še bi lahko naštevali. Ker pa se vedno več uporabnikov konoplje zaveda pomembnosti preostalih kanabinoidov ter njihovih razmerij, je v porastu tudi križanje raznoraznih konopljinih sevov, z namenom pridobitve konoplje s čim višjo vsebnostjo kanabidiola (konoplja CBD) oziroma s kar najprimernejšim CBD:THC razmerjem.

CBD:THC razmerja in učinki

V konoplji je bilo do zdaj odkritih več kot 140 kanabinoidov. Izmed vseh, sta nam najbolj znana kanabidiol (CBD) in tetrahidrokanabinol (THC), ki sta tudi najbolj raziskana kanabinoida. Z različnim razmerjem kanabinoidov se lahko doseže drugačne učinke in ponujen terapevtski potencial.

THC:CBD Razmerje	Učinki
1:0	Zelo močni psihoaktivni učinki, močnejša čustva in nenadzorovan smeh. Vidnejši stranski učinki pri nerednih uporabnikih.
2:1	Smeh in evforija s pomirjenimi mislimi. Blagi stranski učinki.
1:1	Največji terapevtski potencial in pomirjenost. Zelo blagi stranski učinki.
1:2	Rahlo sedativni in telesno sproščujoči. Blažji učinek evforije.
0:1	Antipsihotični in sproščujoči učinki, primerni za terapevtsko rabo. Brez učinkov “zadetosti”.

Najboljše vrste konoplje z visoko vsebnostjo CBD-ja

Navadno se pogovarjamo kateri je najboljši avtomobil, telefon, festival,… Tokrat bomo izpostavili nekaj najboljših sevov konoplje z visoko vsebnostjo kanabidiola.

Charlotte’s Web (17-20% CBD)

Charlotte’s Web je morda najbolj znana konoplja CBD. Ime je dobila po zdaj žal že pokojni deklici Charlotte Figi, ki je imela do 300 epileptičnih napadov tedensko. Z uporabo kanabidiola, so njeni epileptični napadi skorajda popolnoma izginili. Ima zelo visoko CBD:THC razmerje (30:1) in velja za nepsihoaktivno vrsto, saj je vsebnost THC-ja manjša kot 0,3%. Ker ima zelo nizko vsebnost THC-ja, je ta konoplja CBD primerna tudi za pediatrično uporabo. Za zdaj je znano, da lahko Charlotte’s Web pripomore k lajšanju:

• Otroške epilepsije,
• Dravetovega sindroma,
• posttravmatske stresne motnje,
• migren,
• utrujenosti,
• fibromialgije,
• mišičnih krčev,
• artritisa.

Harlequin (15% CBD)

Ta CBD sorta je najbolj prepoznana po sproščujočih, nesedativnih in netoksičnih učinkih. Za razliko ostalih vrst, ima Harlequin konstantno razmerje CBD:THC (5:2). Velikokrat se jo uporablja za odvajanje od opiatov in konvencionalnih zdravil, kot tudi za lajšanje:

• Kroničnih bolečin,
• depresije,
• vnetij,
• migren,
• posttravmatske stresne motnje,
• stresa.

Harle-Tsu (22% CBD)

“Potomka” Harlequin-a in Sour Tsunami-ja, s kar 20:1 CBD:THC razmerjem. Zelo koristna je pri lajšanju bolečin ter za dnevno uporabo, saj ima skorajda nične psihoaktivne učinke. Kljub temu, da je zelo redka sorta, je znano, da pripomore k lajšanju:

• Predmenstrualnih simptomov,
• depresije,
• posttravmatske stresne motnje,
• vnetij,
• migren,
• nespečnosti.

Ringo’s Gift (20% CBD)

Poimenovana po aktivistu in enemu izmed CBD pionirjev Ringu Lawrence-u. Ta konoplja CBD lahko zelo variira pri CBD:THC razmerju, saj jo lahko dobimo v razmerjih od 1:1, pa vse tja do 24:1. Poleg spostitveniega učinka, lahko z njo lajšamo:

• Kronične bolečine,
• anksioznost,
• artritis,
• težave prebavnega trakta,
• stres in posttravmatske stresne motnje,
• mišične krče.

ACDC (19% CBD)

Ta vrsta CBD konoplje, naj bi pri rednih uživalcih pripomogla k zbranosti in boljšem socialnem življenju. Ima zelo visoko razmerje CBD:THC (20:1) in je navadno uporabljena za lajšanje kroničnih bolečin in anksioznosti. Priljubljena je tudi pri pacientih, ki se zdravijo s kemoterapijo, saj naj bi jim pripomogla k lajšanju neželenih posledic zdravljenja. Z njo lahko pripomoremo k blaženju:

• Vnetij,
• epilepsije,
• migren,
• slabosti,
• nevropatije,
• artritisa.

Stephen Hawking Kush (5-22% CBD)

Konoplja CBD poimenovana po najbolj znanemu astrofiziku stoletja. Stephen Hawking je bolehal za Lou Gerighovo boleznijo, ki povzroča odmiranje nevronov, kateri kontrolirajo premikanje mišic. Pri analizah vsebnosti kanabinoidov, je CBD v konoplji segal od 5%, pa vse tja do 22%, zato so bila tudi razmerja CBD:THC od 1:1 do 4:1. Po Stephenu Hawkingu je bila poimenovana zato, ker naj bi pripomogla k blaženju simptomov:

• Amiotrofične lateralne skleroze
• multiple skleroze,
• mišične distrofije,
• raznoraznih težav, povezanih z neprostovoljnim mišičnim delovanjem.

Industrijska konoplja CBD

Konoplja je navadno dvodomna rastlina, kar pomeni, da moških in ženskih cvetov ne najdemo na eni rastlini. Pri industrijski konoplji pa so s križanjem različnih vrst razvili tudi enodomne rastline. Čeprav je takšna konoplja navadno namenjena pridelavi konopljinega olja, imajo lahko tudi enodomne rastline visok delež CBD-ja. Seveda pa ne smemo pozabiti, da ima industrijska konoplja bistveno nižji delež THC-ja (<0,2%) in posledično CBD-ja, kot pa navadne in nedovoljene CBD sorte. Industrijska CBD konoplja je večinoma namenjena ekstrakciji kanabinoidov in pripravi raznoraznih s CBD-jem obogatenih konopljinih izdelkov, kot so mazila, kapljice, smola,…

Tiborszallasi

Dvodomna madžarska CBD sorta, ki naj bi imela idealno CBD:THC razmerje. Konopljini vršički te vrste konoplje veljajo za najkakovostnejše in največje med vsemi sortami industrijske konoplje.

• Vegetativni cikel: 140 dni
• Višina odrasle konoplje: 250-350 cm
• Vsebnost CBD-ja: 2-3%
• Vsebnost THC-ja: 0,2% ali manj
• Vsebnost olja: 26-28%
• Vsebnost vlaken: 26-30%

Felina 32

Enodomni francoski hibrid konoplje, ki se ga največkrat uporablja za pridelavo konopljinih vlaken, vendar ima za industrijsko konopljo prav tako visok delež CBD-ja.

• Vegetativni cikel: 135 dni
• Višina odrasle konoplje: 250-350 cm
• Vsebnost CBD-ja: 2-3%
• Vsebnost THC-ja: 0,12% ali manj
• Vsebnost olja: 30-32%
• Vsebnost vlaken: 30-35%

Santhica 70

Enodomna francoska konoplja nizke rasti, ki se jo kljub visokemu deležu CBD-ja, največkrat uporablja za pridelavo vlaken.

• Vegetativni cikel: 140 dni
• Višina odrasle konoplje: 200-250 cm
• Vsebnost CBD-ja: 2-3%
• Vsebnost THC-ja: 0,12% ali manj
• Vsebnost olja: 28-30%
• Vsebnost vlaken: 30-35%

KC Dora

Enodomna madžarska vrsta nižje rasti, ki se jo uporablja za pridelavo semen in konopljinih vlaken.

• Vegetativni cikel: 145 dni
• Višina odrasle konoplje: 200-250 cm
• Vsebnost CBD-ja: 2-3%
• Vsebnost THC-ja: 0,12% ali manj
• Vsebnost olja: 28-30%
• Vsebnost vlaken: 26-30%

Kompolti Hybrid Tc

Hibrid konoplje, ki izvira iz kitajske in se jo tako kot večino sevov uporablja za pridelavo semen in vlaken. Je dvodomna rastlina, ki ima nekoliko daljše vegetativno obdobje in je izjemno visoke rasti.

• Vegetativni cikel: 165 dni
• Višina odrasle konoplje: 350-450 cm
• Vsebnost CBD-ja: 2-3%
• Vsebnost THC-ja: 0,12% ali manj
• Vsebnost olja: 24-26%
• Vsebnost vlaken: 26-30%

Kc Virtus

Madžarska vrsta konoplje, ki je prvo generacijo enodomna rastlina, v naslednjih pa postane konoplja dvodomna.

• Vegetativni cikel: 150 dni
• Višina odrasle konoplje: 250-350 cm
• Vsebnost CBD-ja: 2-3%
• Vsebnost THC-ja: 0,12% ali manj
• Vsebnost olja: 28-30%
• Vsebnost vlaken: 26-30%

Čeprav je velika večina industrijske CBD konoplje uporabljena za pridelavo konopljinih semen in vlaken, se tudi ta trend počasi spreminja, saj vedno več pridelovalcev konoplje spoznava prednosti in blagodejne učinke, ki jih CBD kapljice ter preostali konopljini izdelki nudijo.

Navadno so konopljine CBD sorte narejene v kombinaciji CBD-ja in THC-ja, kar prinaša številne blagodejne učinke, ki jih koristi vedno večje število uporabnikov. CBD in THC se medsebojno dopolnjujeta in tako še povečujeta že tako širok spekter terapevtskega potenciala. Žal pa se je potrebno takšne vrste konoplje posluževati na nelegalen način.

Ko je govora o najboljši CBD konoplji, ne moremo z gotovostjo trditi katera je najboljša, saj je vse stvar okusa posameznika. Seveda pa ne spodbujamo nezakonitega gojenja konoplje, saj v Sloveniji lahko gojimo le industrijsko konopljo z ustreznim dovoljenjem.

Avtor: L. O.

Viri:

• http://www.konopko.si/baza_znanja
• https://healthyhempoil.com/high-cbd-strains-part-1/
• https://potguide.com/pot-guide-marijuana-news/article/the-top-10-high-cbd-low-thc-cannabis-strains/
• https://greencamp.com/high-cbd-strains/
• https://www.ihempfarms.com/PS_FlowersCbdProduction
• https://www.icmag.com/ic/showthread.php?t=337523

Kaj je superkritični CO₂?
Kaj je superkritična CO₂ ekstrakcija?
Prednosti superkritične CO₂ ekstrakcije
Postopek ekstrakcije konoplje

Odkrivanje blagodejnih učinkov konoplje in kanabinoidov se iz leta v leto povečuje, prav tako kot njena uporaba. Ker s kajenjem zaužijemo le tja do 35% kanabinoidov, pa tudi mnogo neželenih kemikalij, ki se sproščajo pri gorenju, so z željo po optimalnem izkoristku kanabinoidov, s katerimi obogatimo naš endokanabinodni sistem ter posledično poskrbimo za zdravo telo, razvili različne metode pridobivanja kanabinoidov skozi proces ekstrakcije. Superkritična CO₂ ekstrakcija nam omogoča selektivno ekstrakcijo kanabinoidov, terpenov in ostalih biološko aktivnih in neaktivnih konopljinih učinkovin.

Kaj je superkritični CO₂?

Ogljikov dioksid je v normalnih pogojih brezbarven plin, s kemijsko formulo CO₂ in nas venomer obkroža, saj nastaja pri zgorevanju organskih snovi, kot tudi pri celičnem dihanju. Najdemo ga lahko tudi v gaziranih pijačah, gasilnih aparatih, pnevmatikah, itd. Agregatno stanje ogljikovega dioksida lahko spreminjamo tako, da ga izpostavimo “nenormalnim” pogojem. Pri tlaku 4,16 bar, se CO₂ spremeni v tekoče stanje, pri temperaturi -78 °C, pa v trdo stanje (suhi led). Če CO₂ segrejemo nad 31,1 °C in “stisnemo” s tlakom vsaj 73,85 bar, dobimo superkritični ogljikov dioksid, ki je hkratno v plinastem in tekočem stanju.

Kaj je superkritična CO₂ ekstrakcija?

Superkritična CO₂ ekstrakcija je difuzijski proces ločevanja najrazličnejših komponent iz trdnih, kot tudi tekočih snovi (matrice), z uporabo superkritičnega ogljikovega dioksida kot ekstrakcijskega topila. Ta metoda ekstrakcije kanabinoidov velja za najvarnejšo, najčistejšo ter najučinkovitejšo, a žal tudi najdražjo. Superkritična CO₂ ekstrakcija se ne uporablja le za ekstrakcijo kanabinoidov, ampak tudi za proizvodnjo vsakodnevnih visokokakovostnih izdelkov:

• Parfumov,
• eteričnih olj,
• sadnih ekstraktov,
• brazkofeinske kave,
• čajev,
• omega-3 mašob,
• polnil elektronskih cigaret,
• itd.

Prednosti superkritične CO₂ ekstrakcije

Netoksičnost

Največja prednost superkritične CO₂ ekstrakcije konoplje je netoksičnost ogljikovega dioksida, ki so ga kot alternativo tradicionalnim topilom začeli uporabljati v farmaciji in kemični industriji.

Selektivno izločanje

Velika prednost takšne ekstrakcije je v tem, da lahko z regulacijo tlaka in temperature spreminjamo lastnost superkritičnega ogljikovega dioksida, kar nam ob različni časovni izpostavljenosti omogoča selektivno izločanje kanabinoidov, terpenov in ostalih biološko aktivnih snovi.

Hitrost

Superkritična fluidna ekstrakcija ima še eno veliko prednost – hitrost. Ker ima takšen medij (superkritični CO₂) višjo difuzivnost in nižjo viskoznost kot tekočine, lažje prodre v pore matrice kar nam omogoči bistveno hitrejšo ekstrakcijo (alkoholna ekstrakcija konoplje ali ekstrakcija konoplje z organskimi tekočinami lahko traja nekaj ur, medtem ko je ekstrakcija konoplje s superkritičnimi fluidi opravljena v manj kot uri).

Postopek ekstrakcije konoplje

CO₂ ekstraktor je sestavljen iz črpalke ogljikovega dioksida, visokotlačne celice oziroma posode v kateri je matrica (konoplja) in zbiralne posode.
Za začetek je potrebno izbrati kakovostne konopljine cvetove (vršičke), ki jih zdrobljene ali peletirane vstavimo v ekstrakcijsko posodo. Nato s pomočjo črpalke v ekstrakcijsko posodo prečrpamo CO₂ v superkritičnem stanju. S tem, ob manipulaciji temperature, pritiska in časovne izpostavljenosti določenim pogojem, raztopimo želene kanabinoide, terpene in preostale biološko aktivne sestavine. Raztopljeni kanabinoidi in CO₂ nato potujejo preko reducirnega ventila za sproščanje pritiska. Ko prispejo v ciklonski separator, kjer je tlak znatno manjši, se ti dve snovi (konopljina smola in CO₂) ločita. Ogljikov dioksid se nato preusmeri nazaj v rezervoar za ponovno uporabo (closed loop sistem), pri starejših metodah pa se sprosti v ozračje. Kanabinoidi, terpeni, voski, pigmenti in ostale sestavine ekstrakta preidejo v separator (zbiralna posoda). Konopljin ekstrakt je nato nadaljno predelan v razne s kanabinoidi (CBD, CBDA, THC, THCA, itd.) obogatene produkte, kateri so brez kakršnihkoli primesi. Tako dobimo najčistejše konopljine izdelke, ki so polni flavonoidov (bogatega okusa), kanabinoidov, terpenov in ostalih konopljinih učinkovin.

Ker ta sodobna, dovršena metoda ekstrakcije velja za okolju prijazno, ne pušča neželenih primesi (za razliko ostalih metod) in ponuja širok spekter izbire kanabinoidov, so konopljini CBD izdelki Hempika narejeni prav s superkritično CO₂ ekstrakcijo.

Avtor: L. O.

Viri:

• https://hempmedspx.com/use-carbon-dioxide-extract-hemp-oil/
• https://www.hempgazette.com/cannabidiol-cbd/co2-extraction-cannabis/
• http://www.supercriticalfluid.org/Supercritical-fluids.146.0.html
• https://honestmarijuana.com/co2-extraction/?age-verified=1234b6fe54

Kratka zgodovina eteričnih olj
Pridelava in sestava
Kemotipi
Topnost
Uporaba
Konopljino eterično olje in blagodejni učinki
Nasveti in opozorila

Konopljino eterično olje, je prav tako kot vsa preostala eterična olja, koncentrirana hidrofobna tekočina, ki vsebuje hlapljive snovi rastlin. Olje postane eterično ali esencialno takrat, ko vsebuje esenco same rastline – značilno dišavo rastline iz katere je narejeno. Za razliko navadnih olj (rastlinskih in živalskih), eterično olje popolnoma izhlapi ter ne pušča nikakršnih sledi.

Eterična olja lahko naredimo na več načinov:

• parna destilacija,
• hladno stiskanje,
• superkritična CO2 ekstrakcija,
• ekstrakcija s topili,
• ekstrakcija smol (npr. z zarezovanjem v drevo),
• maceracija,
• itd.

 
Nepravilna uporaba eteričnih olj lahko povzroči alergije, razdraženo kožo, težave z dihali ter neželene toksične učinke pri otrocih.

Kratka zgodovina eteričnih olj

Uporaba eteričnih olj sega v čase civilizacij starodavnih Kitajcev in Egipčanov ter velja za eno najzgodnejših oblik medicine ter kozmetike. Egipčani so iz eteričnih olj pripravljali mazila za embaliranje mumij, v medicinske namene, kozmetiko ter za rituale. Kleopatra naj bi s svojo lepoto in eteričnim oljem vrtnic očarala rimskega generala Marka Antonija.

Grki so lastnosti aromatičnih rastlin dobro poznali in jih s pridom izkoriščali. Znanje Egipčanov so še nadgradili in tako je celo Hipokrat (starogrški zdravnik), za marsikatero težavo predpisoval masažo z eteričnim oljem.

Arabci so svoje znanje nadgradili do te mere, da se je Avicena (perzijski učenjak) proglasil za pionirja destilacije eteričnih olj. Čeprav so do danes iznašli še veliko metod pridobivanja eteričnih olj, se najpogosteje uporablja prav Avicenova metoda destilacije.

Skozi stoletja se je veliko znanja o rastlinah in kurativnih lastnosti rastlin porazgubilo. Kljub temu, so v samostanih pripravljali predvsem antibakterijska eterična olja z namenom bojevanja proti kugam. Ko je v 14. Stoletju po Evropi pustošila črna kuga, so zaradi vonja po smrti, na cestah in v cerkvah sežigali aromatične rastline, z namenom prikrivanja smradu.
Veliko civilizacij in kultur se je iz generacije v generacijo zanašalo na zdravilnost rastlin, ki so še dandanes osnova moderne medicine.

Pridelava in sestava

Konopljino eterično olje pridobivamo s parno destilacijo – lahko bi dejali, da je eterično olje konopljin destilat. Ker je konopljino eterično olje v vodi netopno, pri parni destilaciji ne pridobimo le eteričnega olja ampak tudi stranski produkt – konopljin hidrolat oz. konopljina voda, ki ima prav tako veliko blagodejnih lastnosti. Za pridelavo eteričnih olj se uporabljajo konopljini cvetovi in konopljini listi tako industrijske kot navadne konoplje, saj je vsebnost kanabinoidov v obeh primerih zelo nizka. Če govorimo o zelo nizki vsebnosti kanabinoidov, pa lahko z gotovostjo trdimo, da je vsebnost terpenov (organske aromatične kemične spojine) zelo visoka. Tipičen vonj konoplje sestavlja kar 140 različnih terpenov, kjer prevladujejo Mircen, Limonen in α-Pinen, vendar se pri destilaciji lahko vsebnost terpenov zmanjša ter posledično spremeni vonj, ki je odvisen tudi od tega, ali je konoplja sveža ali posušena. V povprečju naj bi iz tone konoplje uspeli proizvesti približno 1,3 litra konopljinega eteričnega olja.

Kemotipi

Rastline enake vrste se med seboj lahko razlikujejo po kemijski sestavi, ki je odvisna od geografske lege, sestave prsti, podnebja in nadmorske višine. Zaradi tega, se tudi eterična olja med seboj lahko razlikujejo po kemotipu in nam kljub predelavi enake sorte nudijo različne blagodejne učinke ter drugačne vonjave.

Topnost

Eterično olje industrijske konoplje je topno v rastlinskih oljih, maščobah, vosku, alkoholu, delno topno v kisu in netopno v vodi.

Uporaba

Konopljino eterično olje lahko uporabljamo na več načinov, zato ga za inhalacijo redčimo z vodo, za pripravo kopeli jo zmešamo v sol, za masažno olje pa ga razredčimo z osnovnim, hladno stiskanim oljem (mandljevim, konopljinim, oljčnim, itd.).

Inhaliranje:

• Klasična inhalacija: v liter vroče vode kanemo 4-5 kapljic eteričnega konopljinega olja, glavo prislonimo nad posodo (namenski inhalator), če ga nimamo, se pokrijemo z brisačo in desetkrat globoko vdihnemo. Odkrijemo brisačo, normalno zadihamo ter postopek ponavljamo 10 minut, vsaj 2-krat dnevno.
• Izparilnik ali difuzor: v vodo kanemo 6 do 8 kapljic konopljinega eteričnega olja (odvisno od intenzivnosti eteričnega olja).
• Neposredno inhaliranje: približno 8 kapljic eteričnega olja zmešamo v 10 ml osnovnega olja (mandljevo, konopljino, itd.). Nato si 3 kapljice mešanice kanemo v dlani in jih podrgnemo eno ob drugo, približamo nos in globoko vdihavamo.
• Inhalacija prek robčka: nekaj kapljic (odvisno od intenzivnosti) kanemo na robček in globoko vdihujemo čez cel dan.

Kopeli:

• Kopel za noge: 2-4 kapljice eteričnega olja konoplje kanemo na žlico soli in raztopimo v topli kopeli.
• Kopalna kad: 4-8 kapljic eteričnega olja konoplje kanemo na žlico soli in raztopimo v topli kopeli, ki naj bo dolga do 30 minut.

Lokalna uporaba:

Obkladki: 3-6 kapljic eteričnega olja konoplje vmešamo v 10 ml etanola in 1 dl destilirane vode. Obkladek prepojimo z mešanico, ga ovijemo okoli želenega (bolečega) mesta, prekrijemo s suho brisačo in pustimo delovati 10 minut.

Masaža s konopljinim oljem: 2-6 kapljic eteričnega olja konoplje razredčimo z 10 ml osnovnega rastlinskega olja.

Olje za lokalno vtiranje: 2-6 kapljic eteričnega olja konoplje razredčimo z 10 ml osnovnega rastlinskega olja.

Tonik za čiščenje obraza: v 1 dl stekleničko kanemo konopljino eterično olje ali mešanico eteričnih olj (največ 10 kapljic), 5 ml etanola ter preostanek dopolnimo z destilirano vodo.

Razpršila in čistila:

• Dezinfekcija površin: 20 kapljic eteričnega olja konoplje kanemo v žlico kisa ali etanola in dodamo 1 dl destilirane vode.
• Čistila: 60 g sode bikarbone, 20 g naribanega trdega mila, 30 kapljic eteričnih olj, 10 ml kisa za vlaganje in 1 liter vroče vode ter dobro premešamo.
• Razpršilo za odišavljanje zraku: 15 kapljic eteričnega olja zmešamo v 1 dl etanola in 1 dl destilirane vode. Pred uporabo dobro pretresemo.

Savne:

• 50 kapljic eteričnega olja konoplje oz. mešanice eteričnih olj raztopimo v 10 ml etanola in 16 kapljic pripravljene mešanice nakapamo v 1 liter vode ter pred uporabo dobro premešamo.

Konopljino eterično olje in blagodejni učinki

Konopljino eterično olje lahko blagodejno vpliva na psihološki, fiziološki, duhovni in energijski ravni. Dokazano je, da imajo eterična olja antibakterijske, protivirusne in protigljivične lastnosti. Njihova aroma lahko vpliva na naša čustva, vedenje in zbranost. Uporaba eteričnega olja konoplje lahko pripomoremo k boljšemu počutju, izboljšanju zdravja in številnih težav:

• blaži simptome anksioznosti in stresa
• spodbuja zdravje srca
• ima analgetične lastnosti
• preprečuje nastanek očesnih bolezni (glavkom, makularna degeneracija)
• izboljšuje spanec
• spodbuja apetit
• deluje protivnetno
• izboljšuje kožo
• pripomore k lajšanju simptomov nevrodegenerativnih bolezni
• preprečuje glavobole
• itd.

Nasveti in opozorila

Eterična olja so povečini naravna, ampak niso namenjena uživanju, zato jih shranjujte na otrokom nedosegljivih mestih ter pazite, da ne pridejo v stik s sluznico ali očmi. Pred nanašanjem jih vedno primerno razredčite (v oljih, kremah, itd.). Nekatera eterična olja so fototoksična (povečajo občutljivost kože na sonce), zato jih ne nanašajte na kožo pred izpostavljanjem soncu. Eterično olje lahko vsebuje alergene, zato pri neželeni reakciji prenehajte z uporabo. Uporaba eteričnih olj je epileptikom in nosečnicam do predhodnega posvetovanja s strokovnjakom odsvetovana.

Avtor: L. O.

Viri:

• https://www.copper-alembic.com/en/page/history-of-essential-oils/
• https://www.favn.si/wp-content/uploads/2016/03/2016-09-23_Favn-Eteris-katalog-NET.pdf
• https://www.naturalfoodseries.com/11-benefits-cannabis-essential-oil/
• https://en.wikipedia.org/wiki/Cannabis_flower_essential_oil

Zaradi ogromnega terapevtskega potenciala kanabinoidov, se vse pogosteje sprašujemo, ali lahko z njimi pomagamo tudi našim hišnim ljubljenčkom? Odgovor je preprost. Seveda, lahko.

Vsi vretenčarji imamo namreč razvit kompleksen sistem signalizacije t.i. endokanabinoidni sistem, preko katerega se v telesu sporazumevajo celice, tkiva in organi, z enim samim ciljem, homeostazo. Če uporabljamo kanabinoide, predvsem CBD za pse, mačke in ostale živali, lahko z njim pripomoremo k kvalitetnejšemu življenju ter preprečimo marsikatero težavo naših kosmatinčkov.

Živali ne marajo “zadetosti”

Nepsihoaktivni kanabidiol CBD velja za enega najbolj raziskanih kanabinoidov, ki lahko pripomore k lajšanju številnih simptomov, preprečevanju nastanka raznoraznih bolezni oz. vodi do splošnega boljšega počutja. Lastniki živali ga uporabljajo predvsem za lajšanje številnih zdravstvenih ter vedenjskih težav – artritisa, mišičnih krčev, epilepsije, nevroloških in prebavnih težav, anksioznosti, obsesije, travm, itd. Pri okrevanju po boleznih ali operacijah, CBD lahko stimulira apetit in pospeši čas okrevanja. V zreli starosti živali, lahko pripomore k lajšanju bolečin ter morebitnega strahu. Vse to se zgodi s stimulacijo endokanabinoidnega sistema, katerega glavna naloga je skrb za uravnovešeno delovanje organizma.

Konoplja za živali in morebitni stranski učinki

Ker želimo našim ljubljenčkom le najboljše, je priporočljiva uporaba preverjenih, certificiranih konopljinih izdelkov z nizko vsebnostjo THC. Ker so živali dovzetnejše na psihotropne učinke, se uporaba konoplje z visoko vsebnostjo THC odsvetuje. Žival lahko postane začasno paralizirana, anksiozna in zmedena. Človek se na psihotropne učinke lahko psihično pripravi, žival žal ne. Morebitnim stranskim učinkom se izognemo z uporabo konopljinih izdelkov iz industrijske konoplje z nizko koncentracijo THC ter viskoko vsebnostjo CBD.

Blagodejni učinki CBD za pse, mačke in ostale živali

• zmanjuše anksioznost,
• preprečuje nastanek tumorjev ter rakavih obolenj,
• zatira epilepsijo in epileptične napade,
• lajša bolečine,
• blaži vnetja,
• preprečuje nastanek in lajša simptome avtoimunih bolezni,
• prepreči nastanek nevrodegenerativnih bolezni,
• izboljša kardiovaskularni sistem,
• itd.

Aplikacija in doziranje

Živali so tako kot ljudje pogosto izbirčne glede hrane. Ker so konopljini ekstrakti nekoliko močnejšega okusa, je najprimerneje da jih vmešamo v razne priboljške ter tako zakrijemo okus. Ker splošnega pravila kako dozirati CBD kapljice za živali, je primero začeti z majhno količino, ki jo kasneje koračno povečujemo, dokler ne dobimo želenih učinkov.

Izpoved lastnika muce Loli

Ko je muca zbolela za epilepsijo, se je njeno zdravstveno stanje konkretno poslabšalo, saj skorajda ni več mijavkala in predla. Po nekaj lastnih raziskavah in priporočilih sem se odločil za CBD kapljice. Zaradi strahu o mogoči ponovitvi epileptičnih napadov, sem se na začetku odločil zmanjševati količino s strani veterinarja predpisanega zdravila ter povečeval količino CBD-ja. Po nekaj dneh, sem uporabo zdravil ovrgel in odmerek CBD-ja povečal na približno 6-8mg/4,5kg (katerega dobi na približno 12 ur). Epileptični napadi se ne pojavljajo več.

Viri:

• https://www.dogsnaturallymagazine.com/cbd-oil-for-dogs/
• https://holistapet.com/why-are-people-using-cbd-oil-for-animals/
• https://www.solcbd.com/blogs/news/could-cbd-be-a-potential-treatment-for-pets
• https://maapgh.com/blog/2018/03/cbd-for-animals/

Kaj je in kako deluje vaporizacija / uparjanje?
Kondukcija ali konvekcija
Konopljini vršički ali koncentrati?
Učinkovitost
Uporabnost
Preostala zelišča za vaporizacijo / uparjanje

Vaporizator, uparjalnik ali vaporizer je priprava namenjena koriščenju (uparjanju) blagodejnih učinkovin raznoraznih zelišč. Kljub temu, da je bil prvi namenski uparjalnik patentiran že leta 1927, pa je njihova uporaba v porastu šele kakšno desetletje.

Kaj je in kako deluje vaporizacija / uparjanje?

Uparjanje je proces, kjer se konopljini vršički ali koncentrati segrejejo na primerno (uparjalno) temperaturo. Posledica tega je sproščanje kanabinoidov (CBD, CBN, THC, itd.) in terpenov (Linalool, Limonen, Mycrene, itd.) v obliki pare. S tem procesom se izognemo gorenju in vnosu marsikaterih zdravju škodljivih snovi, ki nastanejo kot produkt izgorevanja. Vaporizacija je bolj zdrava kot kajenje (prav zaradi izgorevanja) ter nam nudi skorajda takojšnji učinek. Zaradi vedno manjših in tehnološko dovršenih uparjalnikov/vaporizatorjev, se tudi njihova uporaba vsakodnevno povečuje.

Velika večina uporabnikov se nagiba k vaporizaciji/uparjanju zaradi enega samega razloga: Vaporizacija velja za eno izmed najbolj zdravih in učinkovitih metod konzumacije. Pri zgorevanju konoplje nastajajo toksini, vključno z nekaj karcinogenimi, ki slabo vplivajo na dihalne poti. Vaporizacija je “brezdimna” metoda inhaliranja pri bistveno nižjih temperaturah in v paro sprošča le kanabinoide in terpene, brez preostalih zdravju škodljivih stranskih produktov. Uparjalniki / vaporizerji so namensko pripravljeni za inhalacijo konopljinih cvetov (vršičkov), koncentratov ali ostalih zelišč. S pojavljanjem vedno večjega števila konopljin koncentratov so razvili uparjevalnike, s katerimi lahko zaužijemo tako posušene delce rastlin, kot tudi konopljine koncentrate.

Velika prednost vaporizacije/uparjanja je ohranjanje unikatnih okusov ter učinkov, katere konoplja pridobi skozi celoten proces rasti in cvetenja (v odvisnosti pogojev – podnebje, prst, gnojenje, itd.). Za razliko zgorevanja, se pri vaporizaciji ohranijo številne arome, okusi in psihotropni učinki. Prav zaradi teh lastnosti, se vedno več ljubiteljev konoplje odloča za to metodo konzumacije.

Kondukcija ali konvekcija

Vsaka konopljina komponenta (kanabinoidi, terpeni, flavonoidi, itd.) ima različno uparjalno temperaturo, začnejši pri 140 °C (zgorevanje konoplje se zgodi šele pri temperaturi 230 °C). Uparjalniki / vaporizatorji nam omogočajo, da z uravnavanjem temperature (navadno med 140 °C in 230 °C) izkoristimo le tiste aktivne spojine ki jih želimo, oziroma so za nas najprimernejše. Sproščanje toplote in izparevanje aktivnih spojin lahko dosežemo na dva načina.

Kondukcijski vaporizer

Pri konduktivnih vaporizerjih / uparjevalnikih, posušene delce rastlin ali ekstrakte postavimo na elektronsko grelno ploščo, ki je običajno kovinska ploščica ali mreža. Grelna plošča se nato segreje na primerno temperaturo in s tem se začne uparjanje kanabinoidov in terpenov – vaporizacija.

Konvekcijski vaporizer

Pri konvekcijskem segrevanju, v vaporizator / uparjalnik položen produkt (posušeni delci rastlin ali ekstrakt) nima neposrednega stika z grelnim elementom, kateri je ponavadi keramičen ali iz nerjavečega jekla. Uparjevanje / vaporizacija se zgodi, ko se zrak v uparjalniku segreje na idealno temperaturo in s pomočjo ventilatorja ali inhalacije prodre skozi vstavljen produkt. S tem se kanabinoidi, terpeni ter ostale aktivne spojine sprostijo v paro.

Kako izbrati primeren uparjalnik / vaporizer?

Pred nakupom uparjalnika / vaporizerja moramo najprej dobro premisliti, česa si zares želimo.

Konopljini vršički ali koncentrati?

Najpomembnejše vprašanje, ki si ga moramo zastaviti pred nakupom: “Ali si želim uparjanja posušenih rastlinskih delcev ali koncentratov?” Če uživate v kajenju in želite kajenje konoplje razdeliti med kajenje joint-ov, pip, blunt-ov in vaporiziranje/uparjanje, je izbira uparjalnika za rastlinske delce prava izbira. Uparjalnik / vaporizer namenjen uparjanju koncentratov, pa je primernejši za tiste, ki ne uživajo konopljinih vršičkov (morda tudi zaradi zdravstvenih razlogov) oziroma želijo nadomestiti kajenje z uparjanjem / vaporizacijo. V primeru da vam cena ni pomembna (pri kombiniranih uparjalnikih skokovito naraste), je najboljša izbira kombiniranega uparjalnika / vaporizatorja, zmožnega uparjanja tako rastlinskih delcev, kot tudi koncentratov.

Koncentrati ki so najpogosteje namenjeni za elektronsko cigareto oziroma t.i. “vape pen” nam ne nudijo toliko raznovrstnih okusov ter učinkovin, kot pa konopljini cvetovi, saj se vsakoletno povečuje število sevov konoplje.

Učinkovitost

Konvekcijski vaporizatorji / uparjalniki so v teoriji učinkovitejši; konduktivno segrevanje je pogosto neenakomerno (delci rastline, ki se dotikajo stene posode navadno prejmejo več toplote kot pa tisti delci, ki so v središču) in neučinkovito (kontinuirano se segrevajo in sproščajo paro tudi medtem ko ne inhaliramo, kar bistveno vpliva na izkoristek). Veliko je odvisno tudi od tega, kakšno količino konoplje oziroma zelišč vstavimo v namensko posodo. Ob večjih količinah je zaradi neenakomernega segrevanja, vsake toliko (nekaj vdihov) potrebno vsebino premešati.

Uporabnost

Uporabnost je odvisna od tega, kako želite uporabljati vaš uparjalnik / vaporizer. Če si želite hitre inhalacije za na pot, so elektronske cigarete za uporabo koncentratov najprimernejše, saj so majhne, neočitne ter hitre za uporabo (ne potrebujejo časa za segrevanje). Alternativa so namizni uparjalnik / vaporizatorji, ki so primernejši za domačo uporabo, saj potrebujejo nekaj časa za segrevanje konopljinih vršičkov ali ostalih zelišč. Priprava takšnega uparjalnika / vaporizatorja traja nekaj časa, saj moramo namensko posodo napolniti (z zdrobljenimi, posušenimi delci rastlin) ter jo redno čistiti. Vaporizer za koncentrate pa lahko napolnimo s prednapolnjenimi kartušami za enkratno uporabo ali z uporabo kartuš, ki jih sami polnimo, kar pa lahko postane zamudno ter “umazano” delo ob predpostavki da nimamo primernih pripomočkov. Tovrstni vaporizerji pa imajo veliko prednost, in sicer to, da kartuše ne potrebujejo tako pogostega polnjenja kot pa vaporizer / uparjalnik za zelišča.

Življenjska doba baterije vaporizer-ja je prav tako ena izmed pomembnih lastnosti. Uparjalnik / vaporizer za rastlinske delce ob vklopu kontinuirano prazni baterijo (tudi medtem ko ne inhaliramo), saj mora konstantno ohranjati toploto za nemoteno dekarboksilacijo. Večina uparjalnikov (elektronskih cigaret) za koncentrate, ne potrebuje konstantnega dovoda toplote, saj so koncentrati navadno že dekarboksilirani. Ker energijo porablja le takrat ko inhaliramo, se življenjska doba baterije znatno poveča. Če vam za prenosljivost in ceno ni kaj dosti mar, so namizni uparjalniki / vaporizerji zagotovo prava izbira.

Preostala zelišča za vaporizacijo / uparjanje

Lavanda

Bogatega okusa, lajša stres, blaži anksioznost ter spodbuja spanec. Vaporizacija/uparjanje lavande izboljšuje razpoloženje in lahko pripomore k lajšanju depresije. Deluje tudi antibakterijsko in spodbudi prečiščevanje telesa. Priporočena uparjalna temperatura lavande je med 100 °C in 125 °C.

Bazilika

Pripomore k zmanjšanju napenjanja, blaženju krčev ter ostalih prebavnih motenj. Sprošča telo in napetost ter spodbuja spanec. Priporočljiva uparjalna temperatura je približno 130 °C.

Kamilica

Velja za eno izmed najmočnejših sedativnih rastlin. Vaporizacija/uparjevanje kamilice lajša stres, depresijo, anksioznost, slabost in glavobole. Pri uparjanju nam nudi podobne učinke pri spodbujanju spanca kot v čaju. Priporočena uparjalna temperatura je med 100 °C in 150 °C.

Evkaliptus

Je prijetno svežega okusa in lahko pripomore k lajšanju infekcij pljuč, gripe, prehlada, vnetij grla, stresa in anksioznosti. Ima tudi antibakterijske, antibiotične, protigljivične in antivirusne lastnosti. Priporočena uparjalna temperatura je 130 °C.

Zeleni čaj

Pri uparjalni temperaturi 190 °C nam lahko pripomore k lajšanju bolečin, prebavnih motenj in povečanju energije.

Rožmarin

Veliko časa so ga uporabljali za prečiščevanje zraka v bolnicah in cerkvah, ker ima antimikrobne lastnosti, ki pripomorejo k sproščanju dihalnih poti in blaženju kašlja. Ima tudi protibolečinske lastnosti, katere lahko odpravljajo migreno, mišične krče in bolečine v sklepih. Priporočena uparjalna temperatura je 130 °C.

Timijan

Uparjanje timijana pri temperaturah med 100 °C in 150 °C, nam lahko pomaga pri zdravljenju infekcij dihalnih poti (gripa, kašelj, bronhitis, itd.). Lahko pripomore k hitrejši “iztrebitvi” zajedalcev v našem telesu, izboljšuje prebavo in je zelo močan antiseptik.

Ingver

Ima ogromen terapevtski potencial, ki so ga poznali že v starodavni kitajski medicini. Pri uparjanju povečuje energijo, zmanjšuje nivo krvnega sladkorja in holesterol. Verjamejo tudi, da pripomore k zmanjšanju erekcijskih težav. Priporočena uparjalna temperatura je 200 °C.

Vrtnica

Liste cvetov vrtnice se lahko uporablja za tretiranje dihalnih težav (astma, bronhitis, itd.), zniževanju krvnega tlaka, spodbujanju cirkulacije krvi in zmanjševanju stresa. Priporočena uparjalna temperatura je med 100 °C in 125 °C.

Vaporizacija / uparjanje postaja vse bolj razširjena oblika konzumacije, bodisi konoplje, zelišč ter raznoraznih koncentratov. Ima velik potencial nadomestitve kajenja, saj se uparjanje dogaja pri bistveno nižjih temperaturah kot zgorevanje, pri katerem zaužijemo precejšnje število toksinov. Če pa si zaželimo aromatične sprostitve, imamo na voljo tudi namenske uparjevalnike za eterična olja.

Avtor:/ L. O.

Viri:

• The Leafly Guide to Cannabis, 2017, p 94-98
• https://www.marijuana.com/news/2017/06/vaporizing-your-way-to-health-with-herbs-other-than-cannabis/

Kajenje konoplje
Uparjanje / vaporizacija konoplje
Rektalna in vaginalna uporaba konoplje
Uporaba konoplje v prehrani
Uporaba konoplje v kozmetiki
Uporaba konoplje v medicini
Izračun vnosa kanabinoidov

Dandanes veliko ljudi živi v zmoti, da je edini način uporabe konoplje možen le kot kajenje. Ta stereotip lahko ovržemo že s tem, da je bila konoplja že davnega leta 8000 pred našim štetjem na otočju Oki (današnja Japonska), uporabljena kot eden izmed glavnih virov prehrane. Starogrški zgodovinar Herodot je zapisal, da so na področju Grčije konopljo uporabljali za parne kopeli, katere so služile za prečiščevanje telesa. Z odkrivanjem pozitivnih ter blagodejnih učinkov konoplje na naše telo ter endokanabinoidni sistem, se uporaba konoplje in njena konzumacija iz leta v leto veča.

Kajenje konoplje

Ker je kajenje najbolj razširjena oblika konzumacije (uživanja) konoplje ter na ta način kanabinoidi najhitreje pridejo v naše telo, jo marsikdo zlorablja z namenom omame. Pri kajenju konopljinih zvitkov (joint-ov), ljudje povečini uporabljajo tobak kot dodatek, le redki pa kadijo t.i. čistake. Študije so pokazale, da so tisti ki konoplje ne mešajo s tobakom uspešnejši pri izobraževanju, več je športnikov, ne konzumirajo alkohola, živijo pri obeh starših, s katerimi imajo boljše odnose ter jo (konopljo) poredkeje uživajo, za razliko tistih, ki uporabljajo tako konopljo kot tobak. V obeh primerih pa je večina kadilcev moškega spola. Ugotovili so tudi, da približno 80% kadilcev kateri uporabljajo obe substanci, uživajo tudi tobak (cigarete).

Zakaj konoplja in tobak?

Prišli smo do različnih odgovorov. Nekateri so dejali, da so čisti konopljini zvitki preprosto premočni, nekatere moti ker neenakomerno gorijo, tretji pa preprosto želijo prihraniti nekaj denarja, zato jih “redčijo” s tobakom. Povprašali so tudi glede uporabe vodnih pip ter bongov, a jih je velika večina dejala, da je ta način kajenja zanje primeren le za posebne priložnosti, saj je izkoristek kanabinoidov veliko večji, posledično pa je tudi občutek zadetosti premočan. Obstaja še nekaj kadilskih pripomočkov, kot so čilumi, pipe, dabi, itd. Ampak ne delajmo si utvar, da je kajenje konoplje brez tobaka neškodljivo. Vsak dim je za naš organizem škodljiv, bodisi konopljin, bodisi tobačni, ali pa katerikoli drug. Sprošča se veliko kemikalij, katerih je približno 6000 enakih kot pri tobaku, izmed teh pa jih je kar 30 kancerogenih. Pri kajenju je tudi izkoristek kanabinoidov zelo majhen v primerjavi z ostalimi načini konzumacije, saj na ta način v telo vnesemo le od 5% pa vse tja do 30% vsebovanih kanabinoidov.

Uparjanje / vaporizacija konoplje

Kajenje pip, jointov, bongov ter uporaba ostalih kadilskih pripomočkov, pa ni edina oblika inhaliranja konoplje. Z raziskovanjem kanabinoidov in njihovih terapevtskih učinkov, so ugotovili, da se vsak kanabinoid aktivira pri različnih uparjevalnih temperaturah. Ker pri gorenju ne moremo nadzorovati temperature, so v ta namen razvili uparjalnik (vaporizer). Ta naprava, katero lahko dobimo kot prenosno (žepne velikosti) ali stacionarno, nam omogoča regulacijo temperature, z namenom izkoriščanja želenih kanabinoidov, flavonoidov in terpenoidov. Naj dodam, da je z uporabo uparjalnika, izkoristek vnosa kanabinoidov v naše telo občutno večji (75-98%) kot pri ostalih načinih konzumacije. Seveda pa s pomočjo uparjalnika nismo omejeni le na konopljine vršičke, ampak lahko uporabljamo v ta namen razvite ekstrakte, ki se povečini uporabljajo kot terapevtska sredstva, saj s pomočjo sodobne tehnologije lahko izoliramo le tiste kanabinoide ki jih želimo ter tako dosežemo želene učinke. Z vse bolj razširjenim kajenjem elektronskih cigaret se razvijajo tudi t.i. e-tekočine, ki povečini bazirajo na izoliranih kanabinoidih.

Rektalna in vaginalna uporaba konoplje

Morda se komu zdi nenavadno da se konoplja uporablja tudi v obliki svečk. Že na začetku lahko omenimo, da je konzumacija v takšni obliki zelo učinkovita, saj v naš organizem preide približno 75-80% kanabinoidov, katerih učinki so skorajda takojšnji. To je zelo pozitivna novica za vse tiste ki ne želijo “biti zadeti”, saj se s takšnim načinom vnosa kanabinoidi izognejo jetrom, katera so odgovorna za metabolizacijo le-teh ter povzročijo marsikomu neželene psihotropne efekte. Pri uporabi konopljine svečke nam kanabinoidi s pomočjo celične stene preidejo neposredno v kri in tako skrbijo za naš endokanabinoidni sistem. Z rektalno konzumacijo največkrat zdravimo gastrointestinalne težave, saj z ostalimi oblikami vnosa lahko razdražimo naš prebavni trakt, kar lahko privede do resnejših težav. Izdelki za vaginalno uporabo so večinoma namenjeni lajšanju menstrualnih težav (bolečine, krči,…), saj pripomorejo k sproščanju mišic, zavirajo bolečine ter zmanjšujejo vnetja.

Uporaba konoplje v prehrani

Konoplja se že najmanj 10000 let uporablja kot vir prehrane oz. kot prehrambeni dodatek, saj ima veliko pozitivnih in blagodejnih učinkovin. Na kratko naj povem, da izkoristek kanabinoidov skozi prehrano variira med 25-95% (odvisno od kanabinoida). Za začetek bomo omenili konopljina semena, saj so zelo razširjena v prehrambeni industriji. So zelo bogata z omega 6 maščobnimi kislinami (vsebujejo idealno razmerje, katere potrebuje človeško telo, vključno z omega 3 maščobnimi kislinami, ki jih lahko dobimo z vnosom ribjega olja), gamalinolensko kislino, katera spodbuja hormonom podobne kemikalije, ki pripomorejo k kontroli telesne temperature, glajenju mišičnega tkiva, nadzirajo vnetja, zmanjšujejo menstrualne težave, ter skrbijo za marsikatere ostale telesne funkcije. Opazili so, da konopljina semena pripomorejo pri:

• ADHD
• bolečinah prsi
• diabetesu
• boleznih srca
• povišanem krvnem tlaku
• multipli sklerozi
• debelosti
• predmenstrualnimi sindromi
• revmatoidnem artritisu
• kožnih alergijah
• itd.

Zato obstaja velik nabor prehrane ki vsebuje konopljina semena (konopljino olje, moka, proteini, kava, testenine, čokolada, maslo,…). Sledijo konopljini cvetovi oz. vršički, kateri so se dolga leta uporabljali kot vir prehrane. Dandanes vršičke uporabljajo za izdelavo konopljinih izdelkov, ki so bogati s kanabinoidi, terpeni in flavonoidi. Zaradi povečanja raziskav konopljinih učinkovin se iz leta v leto povečuje uporaba kanabinoidov, zato v ta namen s pomočjo industrijske konoplje pridelujejo raznorazne s kanabidiolom (CBD) obogatene raztopine (CBD kapljice), ekstrakte (konopljina smola in CBD pasta), ki se povečini uporabljajo za skrb našega endokanabinoidnega sistema, zdravja ter dobrega počutja. Vsakodnevno se uporaba konopljinih izdelkov povečuje, saj z raziskavami nenehno odkrivajo vedno več blagodejnih učinkov tovrstnih izdelkov. Tukaj jih je le peščica izmed njih:

• lajšajo tako navadne kot kronične bolečine,
• izničujejo simptome luskavice,
• zavirajo epileptične napade,
• zmanjšujejo možnost kapi,
• lajšajo simptome avtizma,
• preprečujejo srčna obolenja,
• blažijo anksioznost in paranojo,
• preprečujejo simptome alzheimerjeve bolezni,
• spodbujajo nastanek novih, zdravih celic,
• zavirajo nastajanje ID-1 gena, kateri je odgovoren za nastanek rakavih obolenj,
• pri diabetesu tipa 1 blažijo vnetje trebušne slinavke,
• itd.

Prav tako ne smemo prezreti konopljinih listov. Že pri sami rasti konoplje, prav z opazovanjem listov ugotavljamo zdravje same rastline. Če so listi zdravi (lepe zelene barve, poravnani,…), potem je tudi rastlina zdrava ter na ta način pridobi vse potrebne kanabinoide, maščobne kisline, vitamine in minerale. Danes, vse več ljudi uporablja konopljine liste kot prehrambeni dodatek, saj tako poskrbimo za vnos kanabinoidov v telo ter posledično obogatimo naš endokanabinoidni sistem. Vnos sveže konoplje ne povzroča psihotropnih učinkov, saj sproščanje psihoaktivnih snovi nastane pri dekarboksilaciji oziroma segrevanju (z izjemo konopljinega čaja, saj ne vsebuje maščob in ima le pomirjevalne učinke), zato jo lahko uporabljamo za solate, kot nadomestilo za peteršilj in/ali origano ter kot dodatek vse bolj popularnim shake-om in smoothiem. Če si pri prehrani zaželimo povečan vnos kanabinoidov, moramo pri segrevanju konopljinih cvetov ali listov, jedem in napitkom dodati maščobo, saj se kanabinoidi vežejo nanjo. Tukaj je le nekaj vitaminov ter mineralov, katere najdemo v konoplji in jih skozi prehrano vnesemo v naše telo:

• vitamin B1,
• vitamin B2,
• vitamin B3,
• vitamin B6,
• vitamin B9,
• vitamin E,
• kalcij,

• kalij,
• fosfor,
• magnezij,
• baker,
• železo,
• cink,
• itd.

Uporaba konoplje v kozmetiki

Obstaja več kot 50000 načinov uporabe konoplje in le nekaj izmed teh se jih uporablja v kozmetične namene. Velika večina kozmetičnih produktov vsebuje hladno stiskano konopljino olje, saj z dermalno uporabo zmanjšuje sušenje kože in blaži razna vnetja. Mila, geli, zobne paste, balzami, mazila, šminke, vlažilne kreme, losjoni, itd., to je le peščica produktov, kateri vsebujejo konopljino olje. Seveda pa vse več produktov poleg konopljinega olja vsebuje tudi kanabidiol (CBD), kateri velja za enega izmed najbolj raziskanih kanabinoidov nasploh in ga uporabljajo kot dodatek v obliki ekstrakta, saj ima ta nepsihotropni kanabinoid veliko blagodejnih učinkov (lajša bolečine, pomirjujoče deluje na razdraženo kožo, itd.), zato je najbolj razširjen izdelek prav CBD mazilo. Ker ne moremo z gotovostjo trditi koliko kanabinoidov z dermalno uporabo preide v naše telo, je skrb za naš endokanabinoidni sistem na ta način še dokaj neraziskano področje. Z gotovostjo pa lahko zatrdimo, da je konoplja zelo dober antioksidant (pospešuje obnavljanje kože ter ščiti vnos škodljivih spojin). Z raziskavami so dokazali da je kanabidiol (CBD) močnejši ter učinkovitejši antioksidant kot sta vitamin E in vitamin C.

Uporaba konoplje v medicini

Vse bolj in bolj popularna, a do zdaj žal s strani farmacije zatirana, je uporaba konoplje v medicinske namene. Najstarejši zapisi o uporabi konoplje v medicinske namene segajo v leto 2700 pred našim štetjem, ko naj bi na področju današnje Kitajske korenine uporabljali za lajšanje bolečin. Naslednji zapisi glede uporabe konopljinih korenin segajo v 17. stoletje, ko so jih v Indoneziji uporabljali kot zdravilo proti gonoreji. Obstajajo tudi dokazi, da so sokovi korenin blažili krvavitve pri težavnih nosečnosti.

Uporaba kanabinoidov v medicinske namene

Začnimo z modernejšo medicino ter pozitivnih učinkovin tetrahidrokanabinola (THC). Ker je ta kanabinoid psihoaktiven ter v mnogih državah sveta razlog, da je konoplja z visoko vsebnostjo THC-ja na seznamu prepovedanih rastlin (uvrščena v kategorijo drog, kar pa ob pravilni uporabi zagotovo ni), ima še veliko neraziskanih pozitivnih učinkov na naš metabolizem. Do sedaj so ugotovili da ima THC protivnetne učinke, pri Alzheimerjevi bolezni uničuje amyloid beta proteine v obolelih možganskih celicah, ki so odgovorne za medsebojno nevronsko komunikacijo. Tetrahidrokanabinol je tudi učinkovito sredstvo proti slabosti in izgubi apetita pri kemoterapiji in z AIDS-em okuženih bolnikih. Prav tako ima še mnogo pozitivnih učinkov pri rakavih obolenjih, o katerih malce kasneje, zavira epileptične napade, itd. Pripomore pa lahko tudi k podaljšanju globokega spanca.

Kot smo že prej omenili, je kanabidiol (CBD) eden izmed najbolj raziskanih kanabinoidov nasploh in ker nima psihotropnih efektov, je s strani farmacije bolje sprejet. CBD ima veliko pozitivnih učinkov, saj nam lahko pomaga pri raznih odvisnostih (opiati, kokain, nikotin, itd.), depresiji, diabetesu, multipli sklerozi, itd.

Pri uporabi kanabinoidov v medicinske namene je seveda bolje, da se ne poslužujemo le enega (izoliranega) kanabinoida, ampak jih uporabimo več, saj delujejo v sinergiji (učinki se dopolnjujejo) ter jih na ta način najbolje izkoristimo. Zmotno je tudi mišljenje “več je bolje”, saj obstajajo različna razmerja in koncentracije kanabinoidov za vsako bolezen ali težavo. Ker je vsak organizem edinstven, je potrebna količina vnosa kanabinoidov pri vsakem posamezniku drugačna, zato splošnega pravila glede uporabe CBD-ja ni. Zaradi “pomanjkanja” ustreznih varnostnih študij, naj s strani JAZMP predlagan dnevni odmerek ne bi presegal 2mg CBD-ja. Priporočljivo je tedensko koračno povečevanje odmerkov, začnejši z manjšim odmerkom (mikrodoziranje), katera pa lahko brez stranskih učinkov krepko presega predlagan odmerek s strani JAZMP. Zaradi razpolovne dobe kanabinoidov, ki traja približno 6-8 ur, je najbolje da odmerek razdelimo na 2-3 dnevne odmerke.

No, pa nadaljujmo z rakavimi obolenji. Pri rakavih bolnikih je najpomembneje, da okužene celice uničimo (to lahko dosežemo z vnosom THC-ja v naše telo). Seveda pa moramo “uničene” celice nadomestiti oz. spodbuditi nastajanje novih, zdravih, kar pa lahko dosežemo s kanabidiolom (CBD). Tako predvidevajo (po pričevanjih posameznikov), da je ena izmed, če ne celo najučinkovitejša metoda zdravljenja te zahrbtne bolezni, jemanje konopljine smole z visoko vsebnostjo tako THC-ja kot CBD-ja, česar pa z gotovostjo ne moremo in ne smemo trditi, saj ni bilo opravljenih dovolj raziskav, katere bi lahko to potrdile ali ovrgle. Žal medicina “živi” na račun bolnikov, zato se marsikdo poslužuje nelegalnih in s strani medicine nepreverjenih metod zdravljenja, katere bodo (upajmo) nekoč postale dovoljene.

Izračun vnosa kanabinoidov

Spodaj vam predstavljamo dva primera vnosa kanabinoidov v telo. V prvem primeru smo upoštevali peroralno uporabo 5% CBD oljne raztopine,v drugem pa uporabo konopljinih cvetov s 3% CBD v namenskem uparjalniku. V obeh primerih smo določili želen dnevni odmerek CBD na 30 mg. S pomočjo formule smo izračunali odmerek oljne raztopine v mililitrih in odmerek konopljinih cvetov v gramih.

Primer 1

Oljna raztopina – 5 % CBD

• Način uporabe: Peroralno
• Gostota raztopine (olje): 0,9 g / ml
• Izkoristek: 65 %

Primer 2

Konopljini cvetovi – 3 % CBD

• Način uporabe: Uparjanje
• Izkoristek: 90 %

Avtor: L. O.

Viri:

• https://academic.oup.com/her/article/25/1/74/551194
• www.zamnesia.com/content/284-vaporizer-temperatures-for-cannabis
• www.purehealingfoods.com/hempHeartsInfo.php
• www.learngreenflower.com/articles/154/10-things-you-never-knew-about-cannabis-roots
• www.psychologytoday.com/us/blog/the-teenage-mind/201102/does-marijuana-cause-cancer
• www.metro.us/body-and-mind/health/does-smoking-weed-cause-cancer
• www.hempoilcan.com/why-hemp/vitamins-and-minerals-found-in-hemp/
• herb.co/marijuana/news/cannabis-fan-leaves
• herb.co/marijuana/news/raw-cannabis-superfood
• herb.co/marijuana/news/cannabis-roots
• www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/29129557
• www.selfhacked.com/blog/tetrahydrocannabinol-thc
• www.chewsomegood.com/40-medical-uses-for-cbd/
• cbdoilsandedibles.com/benefits-cbd-thc-combined/
• herb.co/marijuana/news/hemp-root
• www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2503660/#!po=17.5000
• www.dinafem.org/en/blog/medical-cannabis-without-smoking/
• www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17984405
• www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC20965/

Konoplja in sanje
Prva faza oz. dremavost
Druga faza oz. blagi spanec
Tretja faza oz. globok spanec
Četrta faza oz. REM spanje
REM spalne motnje (RBD)
Kako konoplja vpliva na s(p)anje?

Ali so vaše sanje po uporabi konoplje manj intenzivne? Ali se jih morda ne spomnite?

Skupaj bomo podrobneje spoznali, kakšni so učinki konoplje na s(p)anje ter kako sta konoplja in sanje medsebojno povezani.

Konoplja in sanje

Uživalci konoplje ste verjetno že opazili, da vas konoplja lahko zelo utrudi, še posebej, če jo konzumirate pred spanjem. Tukaj pa se poraja naslednje vprašanje:”Ali nam konoplja lahko prepreči sanje?”. Za lažje razumevanje učinkov konoplje pri spanju, moramo najprej spoznati faze le tega.

Prva faza oz. dremavost

Začetna faza spanja je priprava telesa na spanec, v kateri se naše mišice sprostijo, vključno s srčnim utripom. Zmanjša se tudi premikanje očes, o katerem, več v naslednjih odstavkih. Pri tem delu spanja, lahko izkusimo videnja v obliki fragmentov, delne podobe, itd… Značilnost te faze so tudi mišični krči, zaradi katerih se pogosto nenadno zbudimo. Ta faza ponavadi traja vse tja do 10 minut.

Druga faza oz. blagi spanec

V drugi fazi se naše telo še bolj sprosti, to pomeni, da se tudi očesno premikanje ustavi (NREM) – non rapid eye movement oz. počasno očesno premikanje. V NREM obliki spanja, katera je prisotna pri fazah 1-3, so naše sanje zelo redke oziroma jih sploh ni. Upočasni se tudi možgansko delovanje, posledica katerega je neodzivanje na okolico ter neprepoznavanje zvokov le tega. Ta del spanja sestavlja kar 45%-50% našega celotnega spanca.

Tretja faza oz. globoki spanec

Pri globokem (delta) spancu, je naše telo popolnoma umirjeno, posledica tega pa so znižan srčni utrip, krvni tlak, upočasnjeno dihanje ter nižja možganska temperatura, zato se na okolje skorajda ne odzivamo. Vse to, privede naše telo do tega, da se le to regenerira, zato je globoki spanec zelo pomemben dejavnik našega življenja, če želimo biti zdravi. V tej fazi spanja, prebijemo le 10%-15% časa, kateri se z našim staranjem krajša, a ostaja še kako potreben del našega življenja. Zakaj delta? To so možganski valovi, katerih aktivnost pri globokem spancu lahko presega celo 50% delovanja naših možganov. Delta valovi pomembno vplivajo na našo rast, saj spodbujajo nastanek rastnih hormonov (somatocrinin in prolactin), kateri se prav tako z leti zmanjšujejo ter pri zrelejši starosti celo izginejo.

Četrta faza oz. REM spanje

REM (rapid eye movement) oz. spanje hitrega očesnega premikanja, je zadnji del našega spalnega cikla, pri katerem so sanje najintenzivnejše. Zakaj? Možgani se prebujajo (možganski valovi so hitri in neenakomerni), srčni utrip naraste, prav tako krvni tlak, dihanje postane plitko in neenakomerno. Z vsem tem, se naše telo pripravlja na prebujenje, zato se pogostokrat za kratek čas zbudimo, ter na ta način spominjamo sanj.

Ta cikel spanja običajno traja do 25% našega spanja, prične pa se po že približno 70-90 minutah, ko prvič zaspimo. Ker se cikel ponavlja, večkrat preidemo v različne faze le tega.

Med vsako stopnjo našega spanja, se možgani odzivajo z različnimi valovi. Čeprav znanstveniki še ne popolnoma razumejo delovanja naših možganov in njegovih valov, sklepajo, da je REM spanec vpleten v proces shranjevanja spominov, učenja ter uravnovešanja našega počutja, saj signale (valove) pošilja v cerebralni korteks (možgansko skorjo), katero uporabljamo prav v ta namen. Prav ti naključni signali, naj bi bili “krivec” za naše sanje, saj si, kot že rečeno, s temi signali ustvarjamo spomine, kateri se nam med spanjem vizualizirajo.

REM spalne motnje (RBD)

Navadno, smo v REM delu spanja “paralizirani”, zatorej se med njim ne premikamo. Z RBD (rapid eye movement sleep behavior disorder), se ta paraliza občutno zmanjša, kar privede do tega, da se med spanjem premikamo oz. sanje doživljamo tudi fizično (govorjenje, mahanje z rokami, plazenje,…), kar lahko vodi celo do samopoškodb. Ljudje z RBD motnjo, pogostokrat doživljajo tudi nočne more, morebiti celo podoživljajo razne travme. Zaradi tega, se ljudje poslužujejo raznih uspaval, katere pa z dolgotrajnim (velikokrat tudi nepravilnim) jemanjem, povzročijo neželene učinke, ter morebiti tudi dolgotrajne posledice. Prav v ta namen, so opravili raziskave o učinkih konoplje, ter prišli do presenetljivih ugotovitev.

Kako konoplja vpliva na s(p)anje?

Raziskave so pokazale, da konoplja resnično “preprečuje” sanje (zmanjšuje naše stajne v REM spancu, kar pomeni, da se zmanjša tudi možnost doživljanja REM motenj (RBD)), hkrati pa povečuje naše stanje v globokem spancu, kar posledično vodi do boljšega počutja. Konopljini izdelki se priporočajo ljudem s težavami (razne travme, nočne more, motnje spanja,…). Čeprav se po uporabi konoplje mnogokrat zbudimo neprespani, je to le lažni občutek, saj se ne prebudimo iz REM spanca, ko se naše telo pripravlja na prebujenje, ampak ta korak navadno preskoči (prebudimo se iz stanja globokega spanca). Študije so pokazale, da uporaba kanabinoidov (CBD in/ali THC), pripomore k zmanjšanju spalnih motenj ter povečanju celotnega spalnega časa. CBD kapljice lahko izboljšajo tako kvaliteto, kot tudi kvantiteto spanca. Zatorej, ne delajmo prehitrih zaključkov, da je kvaliteten spanec poln sanj, ampak tisti, v katerem prebijemo kar največ časa v stanju globokega spanja.

Avtor: L. O.

Viri:

• www.projectcbd.org/about/laboratorypreclinical-studies/cannabis-sleep-disturbances
• www.herb.co/marijuana/news/sweet-dreams-prevent
• www.nichd.nih.gov/health/topics/sleep/conditioninfo/rem-sleep
• www.en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_cortex
• www.en.wikipedia.org/wiki/Delta_wave
• www.zdravstvena.info/preventiva/spanje-rem-faze-nespecnost-motnje-spanja-in-vpliv-lune.html
• www.howsleepworks.com/types_nonrem.html
• www.tuck.com/rem-behavior-disorder
• www.medicalmarijuanainc.com/sleep-disorders-medical-marijuana-research-overview
• www.thesleepdoctor.com/2017/08/10/understanding-cbd
• www.cbdvapejuice.net/can-marijuana-help-improve-deep-sleep
• www.sleepdisorders.sleepfoundation.org/chapter-6-parasomnias/what-is-rapid-eye-movement-sleep-behavior-disorder-rbd

Medicinska konoplja ima velik terapevtski potencial, ki ga še nismo izkoristili, zato bo Evropa naslednja po Severni Ameriki množično stopila na pot legalizacije konoplje, napovedujejo poznavalci. A odprto ostaja vprašanje, kakšna ureditev bi bila najboljša za staro celino.

Evropa se počasi, a vztrajno in po delih odpira za legalizacijo medicinske rabe konoplje. Na nedavni Mednarodni poslovni konferenci o konoplji (ICBC) v Berlinu, prvi tovrstni na stari celini, so številni mednarodni udeleženci iz vrst zdravnikov, poslovnežev, inovatorjev, gojiteljev in poznavalcev razglabljali, kakšen razvoj dogodkov, zdravstvene in poslovne možnosti si lahko od tega obetajo Evropejci.

Čeprav je napoved skoraj enoglasna, da lahko v naslednjih petih do desetih letih pričakujemo vseevropsko sprejetje medicinske konoplje, pa ni jasno, kakšno pot bodo ubrale posamezne države. Prav Nemci so na pragu velike spremembe, uvedbe medicinske konoplje na recept, a je predlog vlade po prvotni evforiji sprejet z mešanimi občutki. S težavami pa se po vzpostavitvi prvotnega sistema medicinske konoplje spopadajo tudi številne druge države, na primer sosednji Hrvaška in Italija ter tudi zgled mnogih na tem področju, Kanada, ki je v nekaj letih trikrat spremenila svojo ureditev, le nekaj dni nazaj pa se odločila kar za popolno legalizacijo.

Tudi Slovenija je pred kratkim spremenila klasifikacijo in konopljo v celoti premestila v drugo skupino prepovedanih substanc, kar dovoljuje njeno rabo v medicini. A številna pomembna vprašanja ostajajo odprta. Na primer: kakšna konoplja bo prišla do slovenskih pacientov, kdo jo bo lahko predpisoval in v kolikšni količini, bo na voljo na račun zdravstvene zavarovalnice ali samoplačniško ter po kakšni ceni, za katere bolezni in obolenja se bo uporabljala, kdo jo bo lahko gojil in pod kakšnimi pogoji. Udeleženci berlinske konference so si postavljali prav ta vprašanja za odpirajoči se nemški trg in druge evropske trge.

Večkrat je bilo poudarjeno, da je prvi korak k pametni ureditvi predvsem ta, “da s povezovanjem in deljenjem izkušenj zapremo luknje v znanju, ki jih imamo vsi v povezavi s konopljo”, kot je strnila nemška zdravnica Eva Milz. Zato smo skupaj s sogovorniki orisali nemško, hrvaško in italijansko izkušnjo ter zbrali nekaj predlogov in pomislekov, kako urediti to področje.

Nemčija in medicinska konoplja: Slavljenje in zaskrbljenost

Da se je uvajanje konoplje v nemškem zdravstvu začelo premikati, je pripomogla široka koalicija partnerjev, je pojasnil direktor Nemškega združenja za konopljo (Deutscher Hanfverband) z več kot 2200 člani Georg Wurth. Zelo pomembne pa so bile tudi sodne odločitve, ki so pacientom pritrdile, da morajo dobiti dovoljenje za samooskrbo s konopljo. “Država se je hotela na vsak način izogniti temu, da bi ljudje sami gojili, zato je morala sprejeti novo zakonodajo, po kateri bo za medicinsko konopljo poskrbela zdravstvena zavarovalnica.” Poleg tega je javnomnenjska raziskava organizacije pokazala, da kar 90 odstotkov Nemcev želi boljše pogoje za dostop do medicinske konoplje. “To je močen argument za politiko,” dodaja Wurth.

Z novo ureditvijo naj bi pacienti izgubili pravico do samooskrbe, ob tem pa je problem, da bi po novem le manjši delež ljudi – tisti s težko boleznijo – dobil konopljo na recept, preostali pa bi zanjo morali še naprej plačevati. Cene v nemških lekarnah pa so zelo visoke, okrog 20 evrov za gram konoplje, zato si je marsikdo ne more privoščiti. Günter Weiglein, eden od šestih bolnikov, ki si je leta 2014 po štiriletni pravni bitki izboril pravico za gojenje na domu, s takšno rešitvijo ni zadovoljen: “Zavarovalnica naj bi plačevala le za težke bolezni. A kaj so to težke bolezni? Jaz bi si konopljo še naprej rad gojil sam, tudi če dobim recept. Kaj pa vem, kakšna bo? Zato že razmišljam, kako se bom ponovno obrnil na sodišče.”

V boj za samooskrbo je stopil prav zato, ker si samoplačniško zelo drage konoplje ni mogel privoščiti. Za dva grama na dan je mesečno potreboval kar okrog 900 evrov, nič pa ne kaže, da bodo cene odslej kaj nižje. Ko je govoril na konferenci, potrdila zdravstvene zavarovalnice za medicinsko konopljo še ni dobil in tudi ni vedel, ali ga bo. “Pacienti smo to spremembo sprejeli s slavljenjem in zaskrbljenostjo hkrati,” je sklenil.

Milijon potencialnih pacientov za zdravljenje s konopljo

Velik problem nastaja v zelo majhnem številu zdravnikov, ki si konopljo upajo ali sploh želijo predpisovati, saj o njej nimajo dovolj znanja, mnogi pa nanjo še vedno gledajo stereotipno. Zdravnica Eva Milz ne spada v zgornjo skupino in redno sprejema bolnike, ki potrebujejo konopljo. “Čutim olajšanje, da lahko napišem recept, a me skrbi dvojni sistem, v katerem bodo eni morali še naprej plačevati, kar je za pacienta lahko veliko breme. Ljudje so trenutno tudi brez konoplje, kar zavira njihovo zdravljenje.”

Težavo vidi tudi v tem, da se jim zdravniki ne želijo ali ne morejo primerno posvetiti, saj si je za zdravljenje s konopljo treba vzeti čas in se z vsakim posebej pogovoriti. “To je individualno zdravilo, zato je vsak primer drugačen. Zdravniki so plačani za sedem minut pregleda, pri bolniku s konopljo pa bi si prvič morali vzeti eno uro. Treba si je vzeti čas tudi za deljenje znanja in izkušenj, čaka nas še veliko dela.” Vsekakor, saj naj bi bilo v Nemčiji po ocenah Milzeve pol milijona do milijon potencialnih pacientov, ki bi jim medicinska konoplja lahko pomagala pri zdravljenju.

Wurth sicer pozdravlja spremembe na bolje, a prav tako v novi zakonodaji vidi nekatere probleme. “Cene so previsoke zaradi čudnega pravilnika. Zavzemamo se tudi za to, da bi ljudje lahko še naprej sami gojili konopljo.” To jim zagotavlja raznolikost sort, ki je zelo pomembna, saj so različne sorte bolj primerne za različne paciente. “S tem bi bilo tudi breme zdravstvene blagajne manjše.” Tudi domači gojitelji ne morejo biti zadovoljni, saj so licence za gojenje vezane na pretekle izkušnje z medicinsko konopljo, ki si jih Nemci doslej, ko je bila vzgoja rastline prepovedana, uradno seveda niso mogli pridobiti.

“V Nemčiji še ne moremo reči, da smo uspešni. Bolje je kot marsikje drugod, a nisem prepričan, da bo naš sistem primeren zgled za druge. Smiselno bi bilo razmisliti o kombinaciji nemškega, ameriškega, kanadskega in izraelskega sistema,” je sklenil.

Hrvaška in medicinska konoplja: Pacienti večinoma ostajajo na črnem trgu

Sosednja Hrvaška je zdravljenje z medicinsko konopljo za različne oblike raka, glavkom, multiplo sklerozo, aids in epilepsijo uvedla lani. S to razliko, da na željo pacientov ni uvozila vršičkov oziroma cveta, temveč konopljino smolo. Ministrstvo za zdravje je v ta namen sestavilo komisijo za analizo in priporočila uvajanja indijske konoplje za medicinske namene, ki je v zgolj sedmih mesecih postavila sistem.

“Spreminjali smo samo pravilnike in merila, ne zakonov. Vse je bazirano na direktivah Evropske unije, zato je univerzalno uporabno za vse evropske države,” je pojasnil predsednik komisije dr. Ognjen Brborović. “Ponosen sem, ker smo prvi dovolili uporabo ekstrakta. Na Hrvaškem imamo kulturo uporabe smole, pacienti ne kadijo.” Ekstrakt uvažajo iz kanadskega podjetja, ki ga je pred enim letom edino proizvajalo za mednarodno prodajo s certifikatom GMP. Konopljina smola je standardizirana z vsebnostjo kanabinoidov CBD in THC po 5 odstotkov, predpišejo ga lahko le določeni specialisti, kot so onkologi, nevrologi in infektologi. Ne krije ga zdravstvena zavarovalnica, stane pa 150 evrov za 25 mililitrov.

Brborović, ki je tudi sam zdravnik in asistent na zagrebški medicinski fakulteti, je presenečen, da je med pacienti zelo malo povpraševanja in da jih večina ostaja na črnem trgu. Nezadovoljni so predvsem z visoko ceno, nekateri pa tudi z zdravniki, ki jo predpisujejo, in koncentracijo ekstrakta. “Obstajata dve vrsti bolnikov. Začetniki, ki niso nikoli uporabljali konoplje in nimajo znanja o njej, so razmeroma zadovoljni s tem, kar dobijo. Izkušeni, ki so se že prej zdravili z lastno smolo ali tisto s črnega trga, pa pravijo, da je preparat preslab.”

Brborović sicer še naprej predseduje komisiji, a pravi, da ta trenutno nima kaj delati, saj konoplja ni več na radarju politike. Na vprašanje, ali bi bila rešitev v samooskrbi pacientov, je odgovoril: “Če sem pacient, ki danes zboli za karcinomom, in ne morem dobiti zdravila v lekarni, temveč si ga moram vzgojiti sam, ga bom dobil mogoče šele čez osem mesecev. To je noro. Kdor zagovarja samooskrbo kot edino rešitev, ne ve, o čem govori. Tudi kot zdravnik želim točno vedeti, kaj pacient jemlje. Zdravilo mora biti standardizirano, varno in znanstveno podprto.”

Pravi, da bi želel predpisovati nekaj različnih koncentracij ekstraktov, ki bi jih lahko točno doziral. In dodaja, da predpisovanje ne bi smelo biti omejeno zgolj na določene strokovnjake in bolezni, temveč bi morali vse zdravnike izobraziti, da bi ekstrakte lahko predpisovali in to za več indikacij. “Kot predsednik komisije si želim, da bi bila medicinska konoplja predvsem dostopnejša in cenejša, da bi jo več zdravnikov predpisovalo, pacienti pa lažje komunicirali z njimi. Medicinska konoplja ima velik terapevtski potencial, ki ga še nismo izkoristili.” Zelo ga je razveselilo, ko smo mu povedali za spremembo klasifikacije v Sloveniji, a tudi on pravi, da si jih za zgled ne moremo jemati: “Nismo ravno ponosni na naš model.” Pravi pa, da je zgled celotne Evrope velikokrat Nemčija, ki je pred nekaj meseci izdala tudi farmakopejo medicinske rabe konoplje, zato bodo tudi sami pozorni, kaj se bo odvijalo v največji članici EU.

Italija in medicinska konoplja: Pacienti se selijo v druge regije

Predlog zakona za legalizacijo, ki je lani pristal v italijanskem parlamentu, je bil preambiciozen, meni raziskovalec trga s konopljo Davide Fortin, del ekipe, ki ga je zagovarjala pred poslanci. Zato ga bodo zdaj razkosali in se za zdaj lotili le ureditve medicinske konoplje. Trenuten italijanski problem je, da ima vsaka regija drugačen zakon za kritje zdravil iz zdravstvenega zavarovanja. Nekatere na primer ne krijejo konoplje, zato morajo pacienti prenesti stalno bivališče v drugo regijo, da jo lahko dobijo.

“Zdaj želijo napraviti enoten sistem za celotno Italijo, tako da bodo postavili minimalen standard, koliko mora biti krito iz zavarovanja.” Pacienti lahko v lekarnah že dobijo italijansko konopljo, edina, ki jo lahko goji, pa je vojska. A pri tem ni prav uspešna, saj bi morala za štiri leta pridelati 100 kilogramov, uspelo pa jih je le 15. “Ljudje se pritožujejo nad kakovostjo, vnaprej je zmleta, kar pomeni, da velikokrat ni sveža. Uspelo jim je pridelati le sorto z visoko vsebnostjo CBD-ja, tisto s THC-jem pa moramo uvažati po visokih cenah – 18 do 20 evrov.”

Fortin predvideva, da bodo v kakšnih treh letih vzpostavili delujoč sistem za medicinsko konopljo, legalizacijo v rekreativne namene pa pričakuje še kakšno leto ali dve kasneje. “Kar nekaj je odvisno tudi od volitev. Če naslednje leto zmaga kakšna napredna stranka, se lahko to odvije zelo hitro, prav tako bo šlo hitreje v Nemčiji, če zmaga Schultz.”

Čez najkasneje deset let pričakuje, da bo medicinska konoplja urejena na evropski ravni, vsaj še dve desetletji pa ne vidi, da bi lahko našli skupno vizijo glede legalizacije konoplje v celoti. “Veliko turističnih držav po Evropi se bo počasi pomaknilo v smer legalizacije. V ameriških turističnih krajih so med turistično sezono beležili tudi po štirikrat večjo prodajo konoplje, kar je gotovo zelo privlačno.”

Fortin je magistriral iz primera legalizacije konoplje v Koloradu, zdaj pa dela doktorat na pariški Sorboni na temo, kako se iz ameriške izkušnje učiti za Evropo, ki bo po njegovem naslednja šla po poti legalizacije. “V Evropi potrebujemo bolj integriran sistem, saj imamo javno zdravstvo, v določenih italijanskih pokrajinah in zdaj tudi v Nemčiji konopljo že krije zdravstvena zavarovalnica.”

Kar je ugotovil iz svojih raziskav, je to, da se medicinski in rekreativni trg s konopljo v ZDA velikokrat močno prekrivata, kar pomeni, da tudi rekreativni uporabniki zaradi nižjih cen zahajajo na medicinski trg. “Ne pravim, da je to nekaj tragičnega, a takšna podoba lahko škodi gibanju in ustavi spremembe za paciente, ki bi konopljo dejansko morali dobiti zastonj.”

S primerjavo izkušenj iz posameznih evropskih držav je prišel do predloga potencialne rešitve za ureditev evropskega trga s konopljo. Razdelil bi ga na tri dele, ki bi pokrivali tri skupine uporabnikov. Predpisovanje standardizirane konoplje na recept za paciente bi bilo popolnoma v domeni medicine in farmacije, rekreativni trg s prodajalnami, širokim naborom, a višjimi davki, pa bi bil namenjen splošni uporabi.

Kot vmesno možnost bi ohranil konopljine socialne klube, značilne trenutno predvsem za Španijo, ki bi jih namenil za paciente brez recepta in za redne rekreativne uporabnike. “Konoplja v klubih bi bila cenejša, izbira bi bila manjša in prilagojena članom, ki bi se združevali na osnovi skupnih interesov, socializacije, deljenja znanja in izkušenj. S tem bi se izognili gojenju na domu in temu, da se veliko teh uporabnikov zateče po medicinsko konopljo in s tem jemlje čas zdravnikom.”

Avtor: Žiga Brdnik

Viri:

• http://www.vecer.com/kako-se-uvajanja-medicinske-konoplje-lotevajo-v-nasi-sosescini-6261051

Zdravniki bodo po novem lahko na podlagi jasnih in strogih strokovnih smernic bolnikom predpisovali ne samo izvlečke iz konoplje, kar je vlada omogočila lani jeseni, temveč po novem tudi neobdelane vršičke rastline. Rastlina konoplja je končno uvrščena v drugo skupino prepovedanih drog, ki se jim priznava uporabnost v medicini. V to skupino je že vrsto let na primer uvrščen tudi kokain.

S spremembo uredbe so konopljo premestili iz prve skupine prepovedanih drog v drugo. Prva opredeljuje rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi, zaradi hudih posledic ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini. V drugi skupini pa so rastline in substance, ki so sicer nevarne za zdravje, a se lahko uporabljajo v medicini. Do sedaj so bolniki lahko na zdravniški recept v lekarni dobili sintezne in naravne ekstrakte konoplje, po novem bodo lahko tudi vršičke konoplje, torej rastlino in ne le izvlečke. Zdravniki jih bodo lahko predpisovali na podlagi strokovnih smernic, ki jih bo pripravila stroka za posamezna področja, kot so npr. uporaba v pediatriji, nevrologiji, paliativni medicini in drugih področjih.

Pozitivni učinki pri zdravljenju različnih bolezni

Uporabo medicinske konoplje je podprla tudi stroka, ki bo tudi določila indikacije in kontraindikacije za zdravljenje. V okviru zbornice pa že potekajo izobraževanja zdravnikov glede predpisovanja konoplje kot zdravila. Do sedaj so se pozitivni učinki konoplje pokazali pri zdravljenju bolnikov z rakom, vplivih na apetit in telesno težo bolnikov z aidsom, pri obravnavi nevropatske bolečine pri bolnikih z multiplo sklerozo, pri epilepsiji, glavkomu, pri paliativni oskrbi, Chronovi bolezni, različnih nevroloških obolenjih itd. Konoplja se sicer v medicinske namene uporablja v nekaterih zveznih državah ZDA, v Izraelu, Italiji, Nemčiji, Avstriji, Belgiji, na Češkem, Portugalskem, v Španiji, na Finskem, v Franciji, Romuniji in na Nizozemskem. Na pediatrični kliniki UKC Ljubljana pa bo v kratkem stekla študija o vplivu medicinske konoplje na zdravljenje epilepsije pri otrocih.

Pripravljajo monografijo

Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je že začela s pripravo monografije za cvetne in plodne vršičke konoplje, ki bo del Slovenskega nacionalnega dodatka k Evropski farmakopeji. Po objavi monografije, bo v praksi skladno z zakonom o lekarniški dejavnosti in strokovnimi smernicami medicinske stroke mogoč uvoz standardiziranih vršičkov iz tujine in njihovo predpisovanje na recept, pa so v odgovoru na poslansko vprašanje Violete Tomić (ZL) pojasnili na ministrstvu za zdravje. Uredba namreč ne ureja pridelave in predelave konoplje v medicinske namene, saj je za to potrebna sprememba zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Tako pridelava in predelava konoplje ostajata prepovedani, spremembe se niti ne nanašajo na industrijsko konopljo, ki vsebuje manj kot 0,2 odstotka THC.

Gojenje medicinske konoplje

Se je pa ministrstvo za zdravje že lotilo zakonodajnih sprememb, po katerih bi lahko gojili medicinsko konopljo, a zahtevajo sodelovanje različnih resorjev in do njih lahko pride le na podlagi jasnih usmeritev in ciljev, ki jih z vzpostavitvijo tovrstnega sistema želi doseči država, so nedavno zapisali za STA. Ministrstvo v začetku aprila tudi načrtuje strokovni posvet s predstavniki mednarodnih organizacij in evropskih držav, ki že omogočajo gojenje konoplje za medicinske namene, na katerem želijo pridobiti izkušnje o različnih načinih regulacije proizvodnje in rabe medicinske konoplje ter opraviti širšo strokovno razpravo o možnih tveganjih konoplje, so zapisali v odgovoru na vprašanje Tomićeve. Na podlagi predstavljenih izkušenj držav in podrobnega primerjalno-pravnega pregleda njihovih zakonodajnih rešitev in izsledkov strokovne razprave, bo ministrstvo nadgradilo izhodišča za pripravo sprememb zakonodaje pri nas.

Natančna ekonomska analiza stroškov in koristi

Z zakonom bo treba določiti natančne pogoje, merila, postopke in standarde od “pridelave do uporabe”: za gojenje, nadzor nad njim, analizo kvalitete, postopke distribucije, hrambe in beleženja ter poročanja državnim in mednarodnim organizacijam. Za dodatno in celovitejšo informiranost pri odločanju o vzpostavitvi takšnega sistema je treba predhodno opraviti natančno ekonomsko analizo stroškov in koristi njegove vzpostavitve ter oceno širših vplivov na slovensko gospodarstvo, napovedujejo na ministrstvu. Kdaj bo legalizirano gojenje konoplje v medicinske namene, na ministrstvu ne morejo napovedati. So pa zapisali, da bodo v tem letu pripravljene vse strokovne podlage, potrebne za spremembe predpisov.

Sprememba uredbe zahtevala kar nekaj usklajevanj

Sprva je predlog predvideval, da bi konoplja ostala v prvi skupini prepovedanih drog, a da bi bila vseeno dovoljena za medicinske namene. Vlada naj bi o predlogu spremembe odločala že pretekli teden, a so to prestavili na današnjo sejo zaradi potrebe po dodatnih usklajevanjih.

Viri:

• http://www.rtvslo.si/posebnaponudba/novice/odslej-konoplja-v-medicinske-namene-na-zdravniski-recept/418041
• http://www.mladina.si/179278/konopljini-vrsicki-na-recept/

Na ljubljanski pediatrični kliniki bodo predvidoma še ta mesec začeli študijo, v kateri bodo otroke in mladoletnike, stare od enega do dvajsetega leta, ki imajo najhujšo obliko epilepsije, zdravili tudi z medicinsko konopljo. Po besedah vodje študije, pediatričnega nevrologa Davida Neubauerja bo to prva takšna študija v Evropi.

Fitokanabinoidi vs. Sintetčni kanabinoidi

Vključenih bo približno sto otrok, del jih bo sprva prejemal sintetične kanabinoide, drugi medicinsko konopljo, nato bodo učinkovini zamenjali. Študija bo trajala šest mesecev. Že na začetku leta 2015 so na pediatrični kliniki uvedli zdravljenje s sintetičnimi kanabinoidi, substanco, ki so jo proizvedli v laboratoriju, sicer pa jo vsebuje konoplja. S tem so začeli na pobudo matere deklice z Dravetovim sindromom, ki ji številni poskusi zdravljenja niso pomagali. Na spletu je namreč naletela na zgodbo petletne Charlotte Figi, takrat najmlajše bolnice v ZDA, ki je dobila dovoljenje za uporabo konoplje in pri kateri je bilo zdravljenje s sintetičnimi kanabinoidi uspešno. Povezala se je s tujimi znanstveniki, nato še s pediatrično kliniko.

Kaj so fitokanabinoidi?

Fitokanabinoidi so rastlinski kanabinoidi, ki so po kemijski strukturi tako podobni endokanabinoidom, da v našem telesu aktivirajo iste receptorje. Kanabinoidi so prisotni v več različnih rastlinskih vrstah, največ pa jih je v konoplji. Ta rastlina vsebuje preko 140 različnih kanabinoidov in skupno preko 1060 biološko aktivnih sestavin. Najbolj znana, proučena in tudi v medicini uporabljena kanabinoida sta THC in CBD, čeprav izjemne potenciale nakazujejo tudi drugi kanabinoidi (CBN, CBG, CBC …). Čedalje več raziskav potrjuje to, kar praksa kaže že dlje časa, in sicer, da najbolje delujejo izvlečki iz celotne rastline, v katerih je prisoten celotni spekter kanabinoidov, terpenov in drugih biološko aktivnih in neaktivnih sestavin, kar so poimenovali »entourage« efekt.

Kaj so sintetični kanabinoidi?

Sintetični kanabinoidi pa so čiste kemijske spojine, ki so pripravljene v laboratorijih in so prisotni v veliki večini farmacevtskih pripravkov ter zato tudi dostopni na ta način. Izkušnje v zvezi z uporabo sintetičnih kanabinoidov pa kažejo, da so v primerjavi z naravnimi oblikami kanabinoidov bistveno manj učinkoviti.

Viri:

• http://www.delo.si/ozadja/top-flop-tedna_5.html
• http://www.institut-icanna.com/si/kanabinoidi.html

Tudi danes v vladnih, uradniških krogih in medijih kroži veliko nezanesljivih, nasprotujoči si in zastarelih informacij o škodljivosti konoplje (Cannabis sativa L.), opozarja primarij Dušan Nolimal in dodaja, da nekateri manipulativno in namerno obujajo mite o konoplji, da bi ohranili sistem prohibicije, ki omogoča politično korupcijo, izničuje človekove pravice ter se v razvitem svetu že dolgo ruši. To pomembno vpliva na možnost za vnovično uporabo konoplje v zdravilstvu in medicini. Zaposlen je na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja, na področju prepovedanih drog se je začel specializirati že pred 30 leti v ZDA. Leta 1991 je bil ob vrnitvi v Slovenijo eden od pobudnikov reform za pomoč uporabnikom drog, angažira pa se tudi ob poskusih civilne družbe, da bi konopljo znova dovolili za medicinsko uporabo. Zavzema se za racionalne, z dokazi podprte in humane rešitve. Je zdravnik specialist javnega zdravja in raziskovalec ter član strokovnega sveta mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA.

Z njeno dosegljivostjo za medicinske potrebe se bo zmanjšal tudi črni trg, na katerem so te snovi praviloma nepreverjene kakovosti in varnosti.

Kako slovenska uradna medicina gleda na alternativno?

Menim, da je to področje kljub zakonodaji dokaj neurejeno in da na težave, ki se ob tem lahko pojavijo, nismo dovolj pripravljeni. Tudi zato je to posebno kontroverzno področje, na katerem zdravniki najtežje dosežemo soglasje. Zdravilstvo pomeni uporabo raznih zdravilnih dejavnosti, znanja in tudi verovanja v zdravilske pripravke ter postopke. Te metode zdravljenja in samozdravljenja so pestre; od akupunkture, homeopatije, bioenergije, samozdravljenja s prehrano in podobnega do zeliščarstva oziroma fitoterapije kot samozdravljenja z zdravili rastlinskega izvora. V starem etičnem kodeksu je bilo izrecno poudarjeno, da zdravniki zavračamo vse metode mazaštva in neznanstvene medicine. Novi kodeks pa nam po dolgih usklajevanjih dopušča tako imenovano dopolnilno zdravljenje. To je tisto, ki ga nekdo izvaja hkrati z uradnim medicinskim zdravljenjem. Lahko pa tudi namesto uradnega zdravljenja, če določena bolezenska znamenja in okoliščine ne nakazujejo učinkovitih in priznanih medicinskih ukrepov.

V čem se uradna medicina razlikuje od zdravilstva?

Meja med zdravilstvom in uradno medicino naj bi bila v znanstveni dokazljivosti uporabljanih ukrepov, sredstev in pripravkov. Pomembno je ne škodovati bolniku. Ključna razloga za odvračanje številnih bolnikov od uradne medicine sta premajhno upoštevanje individualnih potreb in prelahkotno predpisovanje zdravil s stranskimi učinki. Javnost naj bo seznanjena z zdravilskimi metodami, še zlasti z morebitnimi nevarnostmi. Te metode imajo namreč težko dokazljive učinke. Večkrat gre lahko za učinek placeba, ki je znan tudi pri medicinskih metodah, vendar pa je pri zdravilskih še posebno izrazit. Ta učinek je odvisen predvsem od bolnikovega verovanja, stališč, hotenja in zaupanja. V številnih primerih je koristen, vendar lahko zaradi zdravilskega postopka ali neustrezno izdelanega rastlinskega izvlečka nastane direktna poškodba. Zaradi obravnave pri zdravilcu lahko bolnik zavrača ali prelaga obisk pri zdravniku in s tem zamudi priložnost za pravočasno uradno medicinsko oskrbo. V tem času se lahko bolezen razvije v težje obvladljivo ali celo neobvladljivo.

Od nekdaj smo si ljudje pomagali oziroma lajšali bolezenske težave z zdravilnimi rastlinami. Ali je njihova uporaba v porastu?

V poplavi farmacevtskih zdravil in njihovih stranskih učinkov znova prihajajo v ospredje pozabljeni tradicionalni načini zdravljenja in samozdravljenja z zdravilnimi rastlinami. Seveda ni vse, kar je naravno, tudi varno. Vsakega stresa, zaskrbljenosti, glavobola, nespečnosti ni nujno takoj zdraviti z zdravili. O tem se malo piše, pa gre za velik problem. Menim, da od 35 do 70 odstotkov ljudi tudi v Sloveniji uporablja vsaj eno od metod zdravilstva. To skrivaj podpira vsaj ena tretjina družinskih zdravnikov. Ločiti kaže tradicionalno zeliščarstvo, ki izhaja iz izkušenj naših prednikov, ter sodobno, znanstveno fitoterapijo. Tiste zdravilne rastline, ki so na voljo v lekarnah in imajo status zdravila, morajo imeti dovoljenje za promet, pridobljeno pri Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Dokazati je treba, da izpolnjujejo vse zakonske kriterije, vključno z varnostjo, kakovostjo in znanstveno dokazano klinično učinkovitostjo. Uporaba rastlinske konoplje za medicinske namene se še postavlja na noge. Uporaba v zdravilstvu pa je neregulirana in prepuščena črnemu trgu.

Kdaj so konopljo že uporabljali v medicinske namene?

Zgodovinska uporaba konoplje je dolga in burna, prvi dokazi njene medicinske uporabe pa segajo v leto 2737 pred našim štetjem, ko jih je opisal kitajski cesar Šen Nung. V evropski medicini so začeli bolj ceniti njeno analgetično, sedativno in hipnotično delovanje v 19. stoletju. V tradicionalni medicini so jo uporabljali pri boleznih želodca, črevesja, dihal, pri lajšanju kroničnih bolečin, glavobola in menstrualnih težav. Izboljševala naj bi tudi apetit, spanje ter pomagala pri impotenci. Iz listov in cvetov konoplje so pripravljali čaje in čajne mešanice, alkoholne tinkture in oljne izvlečke. Stroka je poleg pozitivnih lastnosti prepoznala tudi slabost, spremenljive učinke zaradi variabilnosti rastlinskih preparatov. Kanabinoidnih učinkovin iz konoplje in človeškega endokanabinoidnega sistema takrat še niso poznali.

Zakaj se je potem kljub številnim pozitivnim izkušnjam znašla na seznamu prepovedanih drog?

Na trgu so se v 20. stoletju pojavila standardizirana industrijska in magistralna zdravila ter možnost njihovega intravenskega vnosa, kar je konoplji odvzelo velik del indikacij. Poleg tega je politika zaradi povezanosti rekreativnega kajenja konoplje z uporništvom mladih proti požrešnemu kapitalizmu sprožila sistematično in globalno politično gonjo. Mediji po vsem svetu so začeli tekmovati v izkrivljanju dejstev ter širjenju manipulativnih in načrtno lažnivih novic o škodljivosti konoplje. Kljub prvotnemu nasprotovanju Ameriškega zdravniškega združenja so konopljo leta 1942 odstranili iz ameriške farmakopeje, kar je pomenilo konec njene uporabe v zahodni medicini. S podpisom treh povojnih mednarodnih konvencij glede nadzora nad prepovedanimi drogami je bila prepovedana njena uporaba in za več desetletij prekinjeno neodvisno raziskovanje. A ljudje po vsem svetu so jo kljub nezakonitosti še naprej uporabljali.

Kaj je privedlo do vnovičnega zanimanja za njene zdravilne učinke?

Leta 1964 je izraelski kemik Raphael Mechoulam izoliral THC, pojasnil njegovo kemijsko strukturo in ga tudi sintetiziral. Sledili so odkritje prvega endogenega kanabinoidnega receptorja, izoliranje prvega endogenega liganda, pojasnjevanje delovanja fitokanabinoidov ter odkritje endokanabinoidnega sistema. Na podlagi teh in še številnih drugih znanstvenih potrditev zdravilnosti konoplje ter političnih pritiskov javnosti je leta 1996 Kalifornija znova dovolila uporabo konoplje v medicinske namene. Sledile so ji številne države.

Kakšna je zgodba konoplje v Sloveniji?

Najstarejši zapis o gojenju konoplje na slovenskem ozemlju je iz 16. stoletja. Konoplja je bila pri vsaki hiši bodisi kot oblačilo, brisača, prt, vreča, vrv. V obdobju 1931–1935 je bila Jugoslavija ena od pomembnih svetovnih pridelovalcev in izvoznikov industrijske konoplje. Prva izdaja jugoslovanske farmakopeje iz leta 1933 vsebuje monografijo o izvlečkih iz indijske konoplje, druga izdaja iz 1953 pa ne več. Slovenija je podpisnica konvencij OZN, ki je napačno tolmačila nekatere ključne mednarodne paragrafe in nekaj časa celo vztrajala pri kriminalizaciji industrijske konoplje. Konoplja je pri nas še vedno na zastarelem seznamu prepovedanih rastlin in snovi, ki so zelo nevarne za zdravje in se ne uporabljajo v medicini.

Vendar se to zadnje čase močno spreminja. Lahko pričakujemo njeno legalizacijo v medicinske namene?

Marca lani je z Uredbo o spremembi razvrstitve prepovedanih drog postal izvleček iz konoplje s kanabinoidi v Sloveniji uradno dovoljen, ne pa tudi sama rastlina. Bolniki, ki želijo rastlino konoplje uporabljati kot tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora, so še naprej odvisni od črnega trga, za katerega ne veljajo normativi trga zdravil. Parlamentarni odbor za zdravstvo je oktobra lani sprejel sklepe o legalizaciji uporabe konoplje v medicinske namene, ki nalagajo ministrstvu za zdravje, da razvrsti konopljo iz skupine najstrožje prepovedanih drog. S tem bi se omogočilo njeno uporabo v medicinske namene ter začelo pripravljati podzakonske akte, ki naj bi tudi slovenskim kmetom omogočili gojenje konoplje v medicinske namene. A ministrstvo je prezrlo sklepe parlamentarnega odbora, saj je v javno razpravo dalo predlog uredbe, v katerem je konoplja še vedno v najstrožji skupini prepovedanih drog, ki se ne uporabljajo v medicini. Neodvisni inštitut ICANNA je z utemeljitvijo predlagal prerazporeditev rastline v III. skupino prepovedanih drog, ki so srednje nevarne in se uporabljajo v medicini. Prav tako je treba poskrbeti za ustrezen nadzor in preprečevanje zlorab. Strokovnjaki inštituta ICANNA so prepričani, da bi Slovenija glede na zgodovinske danosti in posedovanje znanja ter zagnanosti ob odpravi birokratskih ovir lahko bila med vodilnimi državami na tem področju. Pri tem ne gre zanemariti pozitivnih učinkov na človekove pravice, gospodarstvo in javne finance.

Kje v medicini je največ možnosti za njeno uporabo?

V uradni medicini velja, da s kanabinoidi lahko učinkovito zdravimo slabost in bruhanje, izzvano s citostatiki, stimuliramo apetit, blažimo nevropatsko bolečino in spastičnost pri multipli sklerozi ter bolečino pri bolnikih z rakom. Učinkovitost pri drugih boleznih in stanjih se še preverja. Konoplja vsebuje čez sto kanabinoidov in še številne zdravilne učinkovine, ki imajo različen način delovanja; od pomirjanja, uspavanja, analgetičnega delovanja, poživljanja do vzburjanja. Med njenimi sestavinami sta najpomembnejša THC in CBD. Za kronične bolečine, glavobole in spalne motnje naj bi bila bolj primerna konoplja z več THC, medtem ko naj bi bil CBD bolj primeren za ljudi, ki bolehajo za multiplo sklerozo, anksioznostjo, depresijami, obsesivno-kompulzivnimi motnjami in epilepsijo. Posamezni bolniki in zdravilci so opazili tudi zmanjšanje obsega nekaterih rakavih tvorb, predvsem rakov prostate in glioblastoma. Vendar je prezgodaj trditi, da konoplja zdravi raka. Zdravniki svarimo pred pretiranim navdušenjem ob vsestranski uporabi konoplje v zdravilstvu, čeprav ji zdravilnosti ne gre odrekati.

Zadnje čase je veliko pozornosti namenjene CBD.

CBD je eden od v konoplji prisotnih nepsihotropnih kanabinoidov. Ima izjemne potenciale tako na prehranskem kot medicinskem področju. Evropsko združenje za industrijsko konopljo zavrača poskuse, da bi CBD postal zgolj zdravilo na recept, in se zavzema, da bo naravni pripravek CBD dosegljiv vsem ljudem. Smiselno predlagajo tristopenjsko regulacijo:

• visoki odmerki – zdravilo in temu primerna regulacija,
• fiziološki odmerki – prehranski dodatek ali zdravilo brez recepta (kot baldrijan ali nekateri vitamini)
• nizke koncentracije – brez omejitev. Vsekakor si moramo prizadevati, da postanejo izdelki, ki vsebujejo naravne kanabinoide, preverjeni in standardizirani pripravki.

 
Zdravniki ne podpiramo, da bi se z legalizacijo vsi izdelki iz konoplje znašli v rokah laikov za zdravljenje resnih bolezni. Če bo konoplja dobila status zeliščnega zdravila, naj bi se ga uporabljalo predvsem kot dopolnilno zdravljenje, hkrati z uradnim medicinskim zdravljenjem ter izjemoma namesto uradnega, če zanj ni indikacij.

Kaj svetujete tistim, ki že uporabljajo izvlečke iz konoplje ali pa o tem razmišljajo?

Na slovenskem trgu imamo poplavo izdelkov, ki so pogosto neznanega izvora, nedefinirane vsebnosti, lahko vsebujejo celo strupe, plesni ali ostanke pesticidov, težkih kovin in podobno. Dejstvo je, da velik del javnosti, posebno bolniki in njihove družine, želi in zahteva dostop do konoplje v zdravilstvu in medicini. Tega jim zakonodaja na področju prepovedanih drog ne bo mogla več dolgo preprečevati. Dokler to ne bo urejeno, lahko ljudi le opozarjamo na tveganja. Ko bo to urejeno, bodo tudi zdravilci s konopljo morali pri opravljanju dejavnosti uporabljati kakovostne in varne izdelke, ki bodo ustrezali predpisom. Tako kot zdravila iz konoplje bo tudi za zdravilske proizvode potrebna analizira, njihova vsebnost pa bo morala biti označena na embalaži. Že zdaj pa je pomembno, da zdravilec uporabnika konoplje ne odvrača tudi od medicinskega zdravljenja. Še več, zdravilec, ki pri uporabniku storitev posumi na resnejše znake bolezni ali poslabšanje kronične bolezni, mora nemudoma predlagati medicinsko zdravljenje.

Viri:

• http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/konoplja-znova-trka-na-vrata-uradne-medicine

Zdravljenje s konopljo med drugim poteka na kliniki za nevrologijo UKC Ljubljana in onkološkem inštitutu. Čeprav je pri nas od lani dovoljena tudi uporaba naravnih pripravkov iz konoplje (denimo sativex), je v slovenskih lekarnah še vedno na voljo le dronabinol, sintezni kanabinoid, ki ga je mogoče dobiti na beli recept. Naravni pripravki iz konoplje, ki imajo domnevno manj stranskih učinkov kot sintetizirani, v naše lekarne še niso prispeli. Nekateri zdravniki že nekaj let predpisujejo zdravila iz konoplje, še vedno pa je v stroki zaznati tudi odpor, bodisi zaradi strahu bodisi neznanja ali predsodkov.

V Avstriji je mogoče sativex, ki vsebuje dva naravna izvlečka iz konoplje, dobiti že več let, na Hrvaškem so te kapsule uvedli lani, takoj za tem, ko so zakonsko omogočili njihovo predpisovanje. »Tukaj pa vsi prelagajo odgovornost za dostopnost teh zdravil na nas zdravnike, ki pa nimamo v rokah škarij in platna, imamo le zakone. Slovenska zakonodaja se je urejala postopno od leta 2014 do decembra 2016. Zdaj je dovoljena uporaba sinteznih kanabinoidov (izdelajo jih v laboratoriju) in fitokanabinoidov (izvlečkov učinkovin iz konoplje). Veliko lažje bi bilo, če bi lahko tako kot na Hrvaškem predpisovali zdravila, ki bi bila v lekarni, ne pa da moramo izpolnjevati obrazce in voditi dolgotrajne postopke za interventni uvoz,« pravi prim. dr. Jožica Červek, zdravnica na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer so sintezne kanabinoide začeli predpisovati leta 2015. Na agenciji za zdravila so nam pojasnili, da jih je proizvajalec zdravila z ekstraktom konoplje obvestil, »da proučujejo pridobitev dovoljenja za promet tudi v Sloveniji«.

Zatika se pri cvetu

Kljub zahtevi zdravniške stroke, naj ministrstvo za zdravje omogoči tudi čimprejšnje predpisovanje posušenih cvetov medicinske konoplje na stroške ZZZS, je videti, da se bodo morali bolniki še kar nekaj časa ponjo podajati na črni trg. Zatika se namreč pri uredbi o prestavitvi te rastline iz I. v II. skupino prepovedanih drog. Po naših podatkih je vladni dokument, po katerem bo konoplja v celoti vendarle obveljala za srednje nevarno snov, ki jo je mogoče uporabiti tudi za zdravljenje, tik pred potrditvijo vseh pogajalskih strani. A kakor so že pred časom povedali na ministrstvu za zdravje, bo treba za gojenje in predpisovanje medicinske konoplje vzpostaviti državno voden hierarhični sistem, medtem pa pripraviti smernice za uporabo teh zdravil in izobraziti zdravnike. Številni vedo o tem zelo malo, predvsem pa imajo predsodke in strahove, tudi zato, ker je konoplja še vedno kriminalizirana. V enem od primerov, ki nam ga je zaupala bralka, je pulmolog njenemu 90-letnemu očetu, ki trpi zaradi pljučne fibroze, odsvetoval uporabo konopljinih zdravil, češ da lahko »zmešajo pamet«.

»Takšna razlaga je lahko zgrešena, saj mora zdravnik ugotoviti in določiti, kakšno razmerje psihoaktivnega THC in CBD (ki blaži psihoaktivne učinke THC) lahko bolniku predpiše, da potem zdravilo nima neželenega psihoaktivnega učinka,« razlaga Jožica Červek, ena od glavnih organizatorjev prve šole za zdravnike o uporabi kanabinoidnih zdravil v medicini, ki je bilo novembra lani. Predavanj, na katerih sta sodelovala tudi ugledna strokovnjaka iz Izraela, se je udeležilo 120 zdravnikov. V prvem delu so se lahko poučili o osnovah, v drugem delu pa so se usmerili na uporabo teh zdravil v onkologiji.

Vendar, ugotavlja sogovornica, so številni zdravniki še vedno prepričani, da jim zadostujejo standardna zdravila, zato se za zdravila na osnovi konoplje ne zanimajo. »Pripravki teh zdravil niso nadomestila zanje, ampak so učinkovita pomoč, dopolnilo. Standardna zdravila za blaženje simptomov napredovane rakave bolezni so učinkovita samo pri 70 odstotkih naših bolnikov in imajo lahko več stranskih učinkov kot zdravila na osnovi konoplje. Z uporabo teh je mogoče zmanjšati odmerek standardnih zdravil, če je to potrebno, ter obenem povečati njihov učinek in zmanjšati neželene učinke. To so nove specifike, ki jih v medicini še ne poznamo dobro, nihče pa ne da pobude ali usmeritve, ne vodstva bolnišnic ne ministrstvo, da bi se tega naučili,« je kritična. Pričakovati je, pravi, da bodo kanabinoidna zdravila postala ena izmed tarčnih zdravil, saj vplivajo na kanabinoidne receptorje, ki jih ima rakava celica. A za zdaj kliničnih raziskav, ki bi omogočile uporabo konoplje kot zdravilo za zdravljenje raka, še ni na voljo.

Med državami, ki so naredile velik napredek pri predpisovanju zdravil na osnovi konoplje, je Izrael, kjer so na nacionalnem onkološkem inštitutu v Tel Avivu, razlaga Červekova, naredili tudi prvo klinično raziskavo predpisovanja medicinske konoplje in objavili izsledke. Medicinska konoplja se uporablja v medicinske namene tudi v številnih ameriških državah, v Kanadi in na Nizozemskem. Konoplja namreč vsebuje približno 100 kanabinoidov, zaradi česar je zdravljenje z njo veliko bolj učinkovito kot z izvlečki posameznih kanabinoidov.

»V Izraelu imajo zdravniki onkologi možnost, da pri bolnikih, ki imajo napredovalo rakavo bolezen, dodajo standardnim zdravilom za blaženje simptomov rakave bolezni še medicinsko konopljo, ki jo pod nadzorom države goji pridelovalec z licenco. Pri tej odločitvi pa sodeluje oziroma svetuje posebej izobražen onkolog za področje medicinske konoplje.« Poti vnosa teh zdravil so različne, večina se odloči za kajenje, saj pri bolniku z napredovalo rakavo boleznijo ne pričakujemo razvoja bolezni dihal. Druga možnost je uparjevalnik, s katerim se vdihujejo konopljine učinkovine, na voljo so tudi kapsule, celo piškoti, zelo pogosta pot vnosa pa so tudi svečke, ki vsebujejo konopljine učinkovine. Sestava zdravila je natanko določena, odmerki pa so individualni.

Za onkološko uporabo so na inštitutu pripravili protokol, ki vključuje indikacije, kontraindikacije, postopke za določanje individualnih odmerkov, za ugotavljanje učinkovitosti in neželenih stranskih učinkov ter stalen nadzor nad bolnikom. »Zdravila na osnovi konoplje se pri bolnikih z napredovalo rakavo boleznijo največkrat uporabljajo, če je treba, kot dopolnilo k standardnim zdravilom, za simptome motnje prehranjevanja, pri slabosti, bruhanju, kronični rakavi bolečini in nevropsihiatričnih simptomih,« razlaga onkologinja. Njihova lekarna pripravi kanabinoidno raztopino, v kateri je razmerje med THC in CBD 1:2, če je v ospredju bolečina, pa 1:1.

K pripravi smernic za uporabo teh zdravil je strokovne zdravniške kolegije pozvala tudi zdravniška zbornica. Nekaj so jih že prejeli, nekaj jih še pričakujejo, nam je povedal Milan Krek, ki sodeluje pri pripravi naslednjega niza izobraževanj. Ta bodo predvidoma do poletja, namenjena pa bodo uporabi kanabinoidnih zdravil v nevrologiji in pediatriji, predvsem pri otrocih z epilepsijo.

Konoplja in kronična bolečina

Med tistimi, ki prebijajo led pri predpisovanju kanabinoidov, je tudi ambulanta za zdravljenje kronične bolečine, ki deluje v ljubljanski bolnišnici Petra Držaja. Kakor pravi vodja ambulante prim. dr. Gorazd Požlep, še vedno ni veliko študij, ki bi kazale, da so kanabinoidi učinkovito zdravilo na dolgi rok. V ambulanti jih uporabljajo zelo redko oziroma šele takrat, ko so pri lajšanju nevropatske bolečine preizkusili vsa druga zdravila, a niso pomagala. »Tudi kolegi v tujini mi pravijo, da to niso zdravila prvega izbora in v množični rabi.«

Čeprav v Sloveniji smernic za uporabo kanabinoidov pri kronični bolečini še ni, se je mogoče o indikacijah in načinih predpisovanja ozreti na izkušnje, ki jih imajo drugod, pravi zdravnik. Sami so začeli kanabinoidna zdravila predpisovati marca 2015, v prvem letu 14 bolnikom, lani pa v prvih treh mesecih še desetim. Med 24 bolniki jih je bilo osem s centralno bolečino po možganski kapi, 10 z bolečinami ob krčih pri multipli sklerozi (MS) in šest s težko obvladljivo bolečino in hujšanjem ob napredovali rakavi bolezni. »Pokazalo se je, da je zdravilo učinkovito pomagalo petim od osmih bolnic s centralno bolečino, prav tako bolnicam z multiplo sklerozo.

Bolnikom s težko obvladljivimi bolečinami ob napredovali rakavi bolezni pa sta se poleg zmanjšanja bolečin povrnila tudi veselje do življenja in apetit, hujših neželenih učinkov pa niso zaznali. »Pri multipli sklerozi, zlasti za omilitev krčev, so raziskave pokazale največ učinkov. Vendar so ti podatki kratkotrajni, vprašanje je, kaj se bo pokazalo na dolgi rok,« pravi Požlep, ki opozarja tudi na možnost placeba. Za zdravila morajo bolniki na mesec odšteti od 250 do 300 evrov, ZZZS pa lahko zaprosijo za povrnitev denarja. Praviloma jim zavod odobri povračilo 70 odstotkov stroškov zdravljenja.

Do zdaj so v protibolečinski ambulanti uporabljali le sintetične pripravke, vprašanje pa je, pravi Požlep, ali ne bi bili učinki boljši z medicinsko konopljo. »Kronična bolečina je povezana z depresijo, nanjo vplivajo trenutno počutje, socialni status, splošno zadovoljstvo bolnika. Pri tem pa kanabinoidna zdravila lažje pomagajo,« ugotavlja Požlep, ki meni, da jih bodo v prihodnje verjetno vse bolj pogosto uporabljali kot koanalgetike.

Trdovratna epilepsija pri otrocih

Na oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani so od leta 2015 sintetična kanabinoidna zdravila nemškega podjetja, ki so ga uvozili prav za ta namen, uporabljali za zdravljenje trdovratne epilepsije pri otrocih, ki jim druga zdravila niso pomagala. Kakor razlaga prof. dr. David Neubauer, so bili rezultati študije, v katero je bilo vključenih 57 otrok, odlični. Napadi so povsem izzveneli pri 12 otroci, pri osmih je bilo izboljšanje več kot 90-odstotno in pri 13 več kot polovično. Nikakršnega učinka ni bilo pri devetih otrocih, manj kot polovično izboljšanje pa pri petih. V bolnišnici so se odločili za nadaljevanje študije, razlaga Neubauer: »Namen tokratne raziskave je študija, v kateri bi eni skupini še naprej šest tednov dajali sintetični CBD, drugi pa kombinacijo CBD in THC naravne konoplje, z razmerjem CBD/THC 20:1. Po šestih tednih bi zdravili skupinama zamenjali – to bi nam gotovo omogočilo nova spoznanja in morda tudi znanstvene ugotovitve o lastnostih ene in druge učinkovine.« Kakor pravi Neubauer, so za študijo že pridobili dovoljenje komisije za medicinsko etiko, zdaj pa so na agencijo za zdravila vložili prošnjo za uvoz naravnega zdravila, ki bi ga uporabljali samo za ta namen.

Viri:

• Kocmur, H., 2017. Med strahom, predsodki in neznanjem. Nedelo, XXIII(5), 2 (2-3).

Črni trg s pripravki na osnovi konoplje je v zadnjih letih v Sloveniji doživel izjemen razcvet. Konoplja je pri številnih bolnikih s težko obvladljivimi boleznimi postala prva alternativna izbira za zdravljenje ali lajšanje simptomov. Preizkusila naj bi jo na primer več kot polovica onkoloških bolnikov.

Zdravniki so ugotovili, da je duh ušel iz steklenice. In sklenili, da je treba v splošnem interesu tako bolnikov kot stroke tudi v Sloveniji omogočiti zdravljenje z medicinsko konopljo. Ne samo zato, ker so bolniki na črnem trgu dobivali drage pripravke nepreverjene kakovosti. Temveč tudi zato, ker vse več znanstvenih spoznanj nakazuje, da so naravni pripravki učinkovitejši od sintetičnih in da konoplja dejansko lahko pomaga številnim bolnikom. Z ljubljanske pediatrične klinike so letos na primer poročali o navdušujočih rezultatih pri lajšanju simptomov pri otrocih s hudimi oblikami epilepsije. »Nekateri moji kolegi in kolegice so bili na začetku ne samo zadržani, ampak celo proti temu, potem ko so videli začetne uspehe, pa so spremenili mnenje,« je za Mladino povedal nevrolog dr. David Neubauer. V kratkem naj bi po njegovim vodstvom zagnali prvo pravo klinično študijo s konopljo v Sloveniji.

Mnenje zdravnikov je bilo odločujoče za premik v politiki. Parlamentarni odbor za zdravstvo je oktobra brez glasu proti naročil ministrstvu za zdravje, naj konopljo premesti iz prve v drugo skupino prepovedanih drog ter s tem omogoči gojenje konoplje in predpisovanje bolnikom na zeleni recept. In državna sekretarka Nina Pirnat je zatrdila, da bodo to uresničili.

A so se nato na ministrstvu premislili in v javno razpravo dali rešitev, po kateri bi rastlina konoplja ostala v prvi skupini prepovedanih drog, a bi jo opremili z zvezdicami, ki bi pomenile, da je uporaba vršičkov rastline in pripravkov iz nje dovoljena v medicinske namene oziroma bi se konoplja uporabljala kot zdravilo.

To pomeni, da bomo medicinsko konopljo sprva prisiljeni uvažati. Gojenje želi ministrstvo urediti naknadno. To seveda potencialne domače pridelovalce postavlja v podrejen položaj, saj bodo prisiljeni tekmovati z že uveljavljeno konkurenco velikih specializiranih podjetij. Sanje politične gonilne sile legalizacije, poslanke Združene levice Violete Tomić o tem, da je »le s samooskrbo mogoče zagotoviti neodvisnost od multinacionalk«, bodo verjetno ostale le sanje.

Bomo pa kljub temu šele četrta država v Evropski uniji, kjer bo na recept mogoče dobiti tudi konopljine vršičke.

Viri:

• http://www.mladina.si/177981/pregled-leta-dr-oga/

Z zgodovinskega pogleda je bila konoplja na območju Slovenije pomembna zlasti kot kulturna rastlina. Iz konopljinih vlaken so že nekdaj izdelovali oblačila, platna, vreče in vrvi ter iz semen jedilno konopljino olje za hrano in živalsko krmo. S tega vidika jo je precej bolj kot drugje po svetu zaznamovala industrializacija, zaradi česar je z našega ozemlja po 2. svetovni vojni praktično izginila. Da je bila konoplja še kako aktualna na naših tleh je razvidno iz članka, ki je bil objavljen v Kmetijskih in rokodelskih novicah v Ljubljani 3. avgusta 1864 z naslovom »Kako naj se konoplje poruvajo in močijo«. Celoten članek, original v digitalni obliki si lahko preberete v nadaljevnaju.

Odkar se je bombaž podražil, so začeli naši kmetje zopet konoplje sejati, in tako je prav. Stariši ljudje vejo sicer menda dobro, kako je treba ž njimi ravnati, ker so bili nekdaj tega vajeni; mlajšemu rodu pa niso morebiti še celo imena ,«trlica«, »pezdirje” in »mikati« več znane. Ker se bliža čas, ko navadno konoplje rujejo in močijo, ne bo morda neprimerno, če mladim pa tudi starim v poduk o njih kaj povemo. Posneli smo ta poduk iz italijanskega našega družbinega časnika »Atti e memorie«; njegov vodnik pa je nek G.B. Margarolli.

Opustivši za zdaj vse, kar se sejanja tiče, prestopimo naravnost k poruvanju. Ruti se morajo konoplje ne vse hkratu, ampak enkrat ene, enkrat druge. Poberejo naj se poprej moške tudi belice imenovane, to je, tiste, ki ne daje semena, in ki so poprej zrele kot une; če ne, bi dale moške stebla, ker že zrele, veliko močneje in boljše predivo, kakor ženske (črnice, semenice), ki niso še zrele; povrh tega bi se pozgubilo tudi seme.

Konoplje se navadno rujejo s korenikami; v nekterih krajih jih pa žanjejo ali kosijo. Na uni prvi način (vižo) se dobi več lepega prediva, na drugi pa več tulja ali stope. Potem, ko so se moške konoplje poruvale ali požele , naj ostanejo skoz 2 ali 3 dni na ženske naslonjene, da počasi zvenejo in se osušijo. Kadar sčasoma tudi semenice dozorijo, naj se porujejo tudi one, pa posebej v snope povežejo. Ene in druge pa naj se pustijo na solncu, naj se pobere seme, in potem, ko se je vsako steblo perja očistilo ali omulilo, naj se naredijo snopi, da se denejo namakat.

Pri namakanji je treba gledati na kraj , kjer se imajo močiti, in na to, kakosne da so konoplje. Zlasti se pa tudi mora paziti na to, da se, kadar se snopi delajo, samo enako dolge in enako zrele stebla skup vežejo; tudi naj se debele stebla od tankih ločijo; pe ne, bojo tanke zadosti razmočene, debelejše pa premalo, in tako bodo tudi zrele poprej gotove, med tem ko nezrele zaostanejo.

Če hočeš imeti lepe preje ali konopnine, moraš sosebno na to dvoje gledati: da ne poruješ vseh konopelj hkratu, ampak moške posebi in ženske posebi, in da storiš natanko, kar smo zastran namakanja povedali.

Na dalje vedi, da, če so konoplje še zelene, se hitrejše razmočijo, ko če so že dobro zrele in rumene; daljše stebla se umočijo prej, ko kratke; tako se tudi konoplje, ki so se, poruvane, že delj časa sušile, veliko bolj počasi namakajo, kakor tiste, ki se komaj pobrane, brž v vodo denejo. Sicer pa, naj se, ako ni druzih silnih del, dalje ko sred oktobra (do sv. Terezije) namakanje ne odlaga, in to zavoljo deževja in mrzlote, ki potem nastopi. Sicer je pa tudi zato potrebno, da se denejo poprej močit, ker se morajo po močenji na solncu sušiti, v poznih mescih pa nima solnce več dovolj moči, in bi postalo lakno (niti) slabo.

Koliko časa naj ostanejo konoplje v vodi? Skušnja uči to-le: Kadar se da lub, kakor je steblo dolgo, lahko sleči in se sredica ali s tržen razpušča, takrat je čas, vzeti konoplje iz vode. Če jih poprej izvlečeš, se ti lub še preveč drži in se le težko lušči, ter če hočeš tanko (fino) lakno imeti, moraš jih djati še enkrat močit; če jih pa prepozno iz vode vzameš, si zgubil četrti ali šesti del pridelka, in boš imel več stope, ko dobrega prediva. Da se toraj prepričaš, kako z razmakanjem gre, potegni vsako toliko kako steblo iz vode, in glej, ali je že, kakoršno mora biti ali ne.

Kar se tiče vode, je najboljša tista, ki ima kakih 12-15 stopinj gorkote (po Reaum. gorkomeru), in je toraj skorej mlačna. Najslabša je tekoča voda; zakaj, dasiravno se v njej konoplje najbolj ubelijo, postanejo pa ojstreje in bolj trde, in se da, kar je lesastega, težko odločiti. Med stoječimi vodami so najboljše glenaste in take, v kterih so rastline razpuščene, to je, goste, tolste vode, ali pa take, ki imajo soli v sebi, in ki jim pravijo trde, sirove.

V trdi, sirovi vodi je najboljše namakati konoplje, kadar hočeš imeti konopnino za v farbo, ker se je farba potem rajše prime in drži; toliko težje je pa tako konopnino do dobrega ubeliti.

Močišče imej daleč od hiše, in glej, da ti ne pije živina iz njega; kajti voda, kjer se konoplje močijo, škoduje živini.

Kadar so konoplje, kakor se tiče, razmočene, izvleci jih iz vode in oplahni jih dobro dobro v bolj čisti vodi, ko je mogoče. Potem deni jih sušit in loti se čiščenja. V Valsassini na Laškem luščijo kmetje vsako steblo posebej pozimi, ko imajo čas; delo, se ve da, je bolj počasno, pa se splača, ker je predivo lepše. Na dalje se konoplje sicer na več načinov (viž) obravnavajo, najboljše pa bo menda, ako se stare navade držimo , po kteri se najpopred tolčejo, potem s tarlicami tarejo, poslednjič na grebenu mikajo ali drzajo, kakor lan.

»Umni Gospodar.«

V Ljubljani v sredo 3. avgusta 1864

Viri:

• http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GG31TA6I/0b973cbf-46e8-4b5f-b26f-4062ef58f69e/PDF

Kanabinoidi so že našli svoje mesto v medicini. Na trgu obstaja več zdravil, ki so uspešno prestala zahtevni postopek avtorizacije in pridobila dovoljenje za promet. Za to, da se posamezni kanabinoidi lahko uporabljajo kot zdravilo, so morali preiti stopnje razvoja, ki veljajo za vsa zdravila in jih ureja zakonodaja. V Sloveniji je le-ta usklajena z evropsko zakonodajo.

Uporaba kanabinoidov se v javnosti pogosto obravnava v povezavi z drogami ali prepovedanimi substancami in zakonodajo, ki ureja to področje, njena interpretacija pa je prepogosto zmedena ali napačna. Vzrok nesporazumov vsaj deloma tiči že v terminologiji. beseda droga ima namreč več pomenov in definicij:

• v farmacevtskem smislu je droga posušen rastlinski ali živalski del;
• Slovar slovenskega knjižnega jezika drogo razlaga kot surovino rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu;
• rumeni tisk smatra drogo za snov, ki se uporablja kot mamilo;
• v angleškem jeziku beseda »drug« lahko pomeni »zdravilo« ali mamilo.

Besedna zveza »prepovedane droge« v slovenski zakonodaji pomeni: »rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi.«

Velika ovira pri razumevanju problematike v zvezi z uporabo zdravil, ki vsebujejo učinkovine konoplje, je dejstvo, da laična javnost nima ustreznega vedenja o zahtevah, ki morajo biti izpolnjene, da neka snov postane zdravilo. Vsi uporabniki zdravil smo zainteresirani, da imamo možnost hitrega dostopa do kakovostnih, varnih in učinkovitih zdravil. V tem okviru obstajajo standardi. Povzema jih zakonodaja, ki ureja avtorizacijo in promet z zdravili. Vsak izdelek lahko postane zdravilo šele takrat, ko ima dokazano ustrezno kakovost, pa tudi koristnost uporabe ob sprejemljivem tveganju. Razmerje med koristjo in tveganjem je mogoče ugotoviti šele na podlagi podatkov, ki jih pridobimo iz ustreznih nekliničnih in kliničnih študij določene učinkovine ali kombinacije učinkovin. Šele na tej podlagi se lahko odobrijo indikacije za klinično uporabo, vključno z odmerjanjem.

Enako pot morajo opraviti tudi zdravila, ki vsebujejo zdravilne učinkovine iz konoplje. Zakonodaja se zato usmerja k temu, da prepreči uporabo učinkovin brez nadzora kakovosti. Pri tem ne smemo pozabiti, da pri pripravi standardov, smernic in/ali zakonov nismo neodvisni, temveč smo vpeti v pravila, ki veljajo za celotno EU, in se preko Evropske agencije za zdravila usklajujejo tudi s Severno Ameriko in Japonsko. Slovenija je tudi podpisnica Konvencij Združenih narodov, in sicer Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961 ter Konvencije o psihotropnih snoveh iz leta 1971. V nacionalni zakonodaji področje zdravil urejata Zakon o zdravilih in Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini, dodatno pa problematiko prepovedanih drog še Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, Pravilnik o postopkih za izdajo dovoljenj za promet s prepovedanimi drogami, Pravilnik o obliki in načinu vodenja evidenc in poročil o prepovedanih drogah in Pravilnik o tehničnih in sanitarnih pogojih ter načinu zavarovanja prostorov za hrambo in izdajanje prepovedanih drog iz skupin I in II. Skladno z zakonodajo se v Sloveniji lahko predpisujejo/tržijo vsa zdravila, ki so avtorizirana po nacionalnem postopku, in tudi vsa zdravila, ki so avtorizirana po centraliziranem ali decentraliziranem postopku v Evropski uniji. Omogočeno je tudi predpisovanje magistralnih zdravil, torej zdravil, katerih sestavo predpiše zdravnik, vključno z odobrenimi učinkovinami konoplje. Slovenske lekarne že nudijo kanabinoide, ki se predpišejo na recept. V vsakem primeru nosi odgovornost optimalne izbire zdravila zdravnik, ki mora poznati tudi vsa tveganja uporabe zdravila.

V tej luči je potrebno poiskati odgovore na civilno iniciativo, ki želi neovirano uporabljati »naravno« konopljo (vršički, konopljina smola, ekstrakti) in seveda v ta namen ustrezno spremeniti pravila izdelave, trga in uporabe zdravil. Celotno rastlino konoplje je potrebno premestiti iz I. skupine prepovedanih drog in pripraviti ustrezne podlage, ki bodo v Sloveniji omogočale pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene. Prav tako bi bilo potrebno urediti področje gojenja konoplje in uporabe konoplje za lastne potrebe.

Res pa je, da razmere pri gojenju konoplje, kot so temperatura, vlažnost, svetloba, sestava tal in ostalo, namreč vplivajo na kakovostno in količinsko sestavo konoplje. Izguba nadzora nad rastiščem neke rastline zato pomeni neznanko, kakšno sestavo/kombinacijo učinkovin bo neka rastlina vsebovala. Izolacija in ekstrakcija učinkovin ter njihova kakovostna in količinska analiza zahtevajo usposobljeno stroko in ustrezen nadzor in so danes v rokah farmacije. Čeprav konoplja velja za zelo varno drogo je brez ustrezne karakterizacije in kvantifikacije učinkovin ter študij njihove varnosti in učinkovitosti nemogoče napovedati koristnost uporabe izdelka, niti ni mogoče napovedati morebitnega tveganja.

Viri:

• http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KYQQTGWH/08a52892-59b7-40b8-9da3-6a9b38f289d8/PDF
• http://www.institut-icanna.com/si/objave/projekti/regulacija-konoplje-v-rs.html

Na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo ljubljanske Pediatrične klinike je ekipa nevrologov in nevrologinj pod vodstvom Davida Neubauerja opravila poskusno zdravljenje otrok z najhujšimi oblikami epilepsije s sintetičnim kanabidiolom, enim od najbolj raziskanih kanabinoidov, prisotnih v konoplji. Številnim malim bolnikom, ki jim ni pomagalo nobeno od uveljavljenih klasičnih zdravil, se je stanje bistveno izboljšalo, pri nekaterih so napadi, ki jih je bilo prej tudi po več sto na dan, popolnoma prenehali.

Epilepsija se sicer pojavi pri približno odstotku otrok v Sloveniji. Velika večina primerov je blagih, pri njih zadovoljivo pomaga že zdravilo prve ali druge izbire, otrok pa živi normalno življenje. Za najhujše oblike pa velikokrat ni na voljo učinkovitega zdravila.

Kako to, da ste se odločili za poskusno zdravljenje s kanabinoidi?

Poskusno zdravljenje je bila pobuda matere, katere deklica ima Dravetov sindrom, ki velja za eno najtežjih oblik epileptične encefalopatije. O uspešnosti zdravljenja se je poučila na internetu, kjer je prav o uspešnosti kanabidiola pri bolezni njene hčerke zelo veliko informacij.

Zgodba Charlotte Figi, ameriške deklice z Dravetovim sindromom, pri kateri so prvič poskusili s kanabinoidi in pri kateri so epileptični napadi skoraj popolnoma izzveneli, namreč velja za enega najbolj znanih primerov, ki so spremenili odnos do medicinske uporabe kanabisa v ZDA. Po njej se imenuje poseben sev kanabisa, imenovan Charlotte’s web, z visoko vsebnostjo kanabidiola in zelo nizko vsebnostjo THC-ja. Ko smo dobili odobritev komisije za medicinsko etiko, smo se odločili, da poskusimo z zdravljenjem s kanabidiolom še mi, in sicer najprej pri bolnikih z zelo hudimi oblikami epilepsije, pri katerih klasična zdravila niso učinkovala. Nad uspehi smo bili navdušeni.

Pred tem pa sami niste razmišljali, da bi preizkusili učinkovitost kanabinoidov?

Ne. Pravzaprav ne vem, zakaj. Občasno smo v medicinskih revijah prebrali kakšno poročilo, tudi na medicinskih kongresih je bila tu in tam kakšna predstavitev, a vse skupaj ni bilo tako množično in prepričljivo, da bi možnost takoj zagrabili. Ampak to je danes že zgodovina. Od takrat do danes je število znanstvenih objav o učinkovitosti kanabinoidov za zdravljenje epilepsije strmo naraslo. Nekako smo bili kljub vsemu med zgodnejšimi, ki so se odločili preizkusiti kanabinoidno zdravljenje.

Rekli ste, da vas je uspeh navdušil. Vas je tudi presenetil?

Vsekakor. Res pa je, da smo k zdravljenju pristopili z velikim optimizmom, saj smo na podlagi podrobnejšega pregleda literature verjeli v možnost uspeha. Optimistični pristop pri uvajanju novega zdravljenja ima lahko zelo velik vpliv na dejansko uspešnost zdravljenja.

Bi morali uvesti tudi kontrolno skupino, ki bi prejemala placebo?

Pri tako hudih oblikah epilepsije je uporaba placeba na neki način neetična. Se pa pogovarjamo o tem, da bi izvedli primerjalno študijo, v kateri bi primerjali učinkovitost sintetičnega kanabidiola in kanabidiola naravnega izvora z nizko vsebnostjo THC-ja.

»Pri otrocih s hudo epilepsijo morda niti ni toliko pomembno zmanjšanje pogostnosti epileptičnih napadov kot pa izboljšanje splošnega počutja. Starši poročajo, da so odzivnejši, da boljše jedo, spijo, da so manj razdražljivi.«

Je med sintetičnim in naravnim kanabidiolom razlika?

Seveda. V naravnem izvlečku je v izjemno majhnih količinah prisotna še kopica različnih drugih kanabinoidov, za katere pravzaprav sploh ne vemo, kakšno je njihovo delovanje, verjetno pa tudi dodajo svoj delež k učinkovitosti zdravljenja. Pri otrocih s hudo epilepsijo morda niti ni toliko pomembno zmanjšanje pogostnosti epileptičnih napadov kot pa njihovo splošno počutje. Starši poročajo, da so odzivnejši, da boljše jedo, spijo, da so manj razdražljivi. In to jih še posebej navda z navdušenjem. Hvaležni so tudi za minimalne stvari. Skupaj z otroki so prestali že toliko hudega, da so neverjetno hvaležni že, če otrok spi pol ure dlje, če ima malo boljši apetit ali pa samo, da se nasmehne.

Kaj vaši uspehi s kanabinoidi pomenijo za uporabo drugih, klasičnih zdravil?

Za zdaj na prvem mestu vsekakor ostajajo klasična zdravila. Obstaja pa možnost, da bomo v prihodnje s kanabinoidi poskušali tudi pri blažjih oblikah epilepsije, a morda kot sredstvo drugega ali tretjega izbora. Težko pa rečem, ali bo kdaj to prva izbira. Za zdaj je področje kljub vsemu še premalo raziskano. Še vedno ne poznamo točnih mehanizmov delovanja ter optimalnega odmerjanja in sestave kanabinoidov za različne vrste epilepsij. Ne izključujem pa, da se bo v prihodnosti to zgodilo.

Sploh veste natančno, kako je kanabidiol pomagal vašim bolnikom?

Ne. Vemo, da kanabidiol in THC delujeta na dva kanabinoidna receptorja v telesu, pri čemer kanabidiol prvenstveno deluje na tistega, ki je odgovoren za električno aktivnost možganov, prav ta pa je pri epilepsiji drugačna od običajne. A vse kaže, da sam kanabidiol potrebuje majhno pomoč THC-ja, ki zmanjšanju pogostnosti napadov doda boljše počutje, spanje, apetit …

Nekateri starši so verjetno že prej poskušali zdraviti otroke s kanabinoidi. Kako ste to sprejeli?

Na področju nevrologije obstajajo tako težka stanja, da nikdar ne nasprotujemo staršem, ki se odločijo preizkusiti alternativna, »nešolska« zdravila. Zavedamo se, da ima tudi medicina svoje meje. Številnim staršem ne moremo zagotoviti, da bomo z našim znanjem in zdravili njihovega otroka pozdravili in v takem primeru bi bilo neumno, če bi jim prepovedovali, da poskusijo vse druge možnosti. Jih pa pred uporabo konopljnih pripravkov vedno opozorimo, naj pazijo na njihovo sestavo in odmerke. Praviloma jih napotimo na Inštitut Jožef Stefan za analizo. Smo pa z izkušnjami ugotovili, da je varnostni razpon kanabidiola zelo visok. Tudi ob prekoračitvi terapevtskega odmerka se niso pojavili nikakršni hujši stranski učinki, zgolj zaspanost.

Imajo klasična zdravila za epilepsijo hujše stranske učinke?

Načeloma res. Sploh tista najmočnejša zdravila lahko v začetni fazi, dokler se telo nanje na navadi, povzročajo precej močne stranske učinke. S tega vidika se je kanabidiol res izkazal.

Hkrati s poskusnim zdravljenjem s sintetičnim kanabidiolom ste spremljali tudi skupino bolnikov, katerih starši so jim dajali naravne konopljine pripravke. Kako to?

Ti starši so se sami odločili, da bodo raje nadaljevali z uporabo naravnih pripravkov, kljub temu da to zanje pomeni precejšnje vsakomesečne stroške. Kot so nam povedali, bolj zaupajo naravnim konopljinim pripravkom (CBD kapljice, CBD pasta,…), še zlasti tisti, ki so že videli uspehe zdravljenja. Nekateri so se sicer naknadno, predvsem zaradi finančnih razlogov, vendarle odločili, da se vključijo v naš poskus.

Kaj vaši uspehi pomenijo za sprejemanje uporabe konoplje med slovenskimi zdravniki?

Rekel bi, da se področje počasi odpira. Tudi nekateri moji kolegi in kolegice so bili na začetku ne samo zadržani, ampak celo proti temu, potem ko so videli začetne uspehe, pa so spremenili mnenje. Sploh za kanabidiol res ne vem, česa naj bi nas bilo strah, ker v nasprotju s THC-jem ni psihoaktivna substanca in nima nikakršnih resnih stranskih učinkov. Res ne vem, zakaj tak odpor. Verjetno gre za to, da se bojimo stvari, ki jih ne poznamo. Zanimivo pa je, da so novinarji in javnost nasploh temu mnogo bolj naklonjeni kot zdravniška stroka.

»Področje medicinske uporabe konoplje se počasi odpira. Tudi nekateri moji kolegi in kolegice so bili na začetku ne samo zadržani, ampak celo proti temu, potem ko so videli začetne uspehe, pa so spremenili mnenje.«

Je bilo za vaš poskus odločilno, da je vlada konopljo iz prve prerazporedila v drugo skupino prepovedanih drog, pri katerih je medicinska uporaba dovoljena?

Ne, sintetični kanabidiol je komisija za medicinsko etiko odobrila že prej. Smo pa takoj, ko je država uvedla to spremembo, pomislili, da lahko po novem uporabljamo ne samo sintetične kanabinoide, temveč tudi medicinsko konopljo. Prej smo o uporabi konoplje vedeli samo toliko, kot so nam povedali starši, nismo pa je mogli predpisovati. Zdaj jo lahko.

Ali ni skrajni čas, da bolnikom ali njihovim staršem omogočimo kupovanje konopljinih pripravkov na legalnem trgu?

Rekel, bi, da se bo to zgodilo že v kratkem. Treba je samo najti nekaj proizvajalcev v Sloveniji, ki bodo proizvodnjo ustrezno nadzorovali in standardizirali ter bodo zagotavljali pravo razmerje med kanabinoidi. V najslabšem primeru bi nato starši pripravke kupovali sami, mi pa bi jim izdali potrdilo, da so upravičeni do povračila stroškov iz zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalnica ne bi smela delati nobenih težav.

Kaj morajo biti po vašem mnenju naslednji koraki pri uporabi konoplje v medicinske namene?

Zelo dobrodošla bi bila razširitev znanja in zavedanja o uporabnosti konoplje v medicinske namene, ne samo v laični populaciji, temveč predvsem med strokovnjaki. Nujno bi bilo, da se v to področje aktivno vključijo strokovnjaki s čim več različnih področij, ki bi lahko več povedali o dejanskih mehanizmih delovanja. Vsekakor pa je smiselna postopna razširitev uporabe medicinske konoplje tudi na druge indikacije. Iz literature je vidno, da obstaja še kar nekaj področij, kjer naj bi bila učinkovita.

Na primer?

Vsekakor jo je treba preizkusiti kot sredstvo za lajšanje spastičnosti. Glede na izjemne rezultate pri zdravljenju spastičnosti pri multipli sklerozi je spastičnost pri cerebralni paralizi zelo očiten kandidat za uvajanje kanabinoidov. Predvsem pri starejših otrocih in najstnikih lahko nenadzorovano krčenje mišic povzroča hude bolečine, zaradi katerih nekateri ne morejo spati. Konoplja bi jim verjetno lahko močno izboljšala kakovost življenja.

Viri:

• http://www.mladina.si/174092/dr-david-neubauer/

Endokanabinoidi se tako kot kanabinoidni receptorji tvorijo v človeškem telesu in skrbijo za njihovo aktivacijo. So endogeni agonisti kanabinoidnih receptorjev CB1 in CB2, ki nastajajo v tkivih vretenčarjev. Kemijsko so derivati arahidonske kisline, in sicer so lahko amidi, estri ali etri z dolgimi nenasičenimi maščobnimi kislinami. Ker so hidrofobne molekule, ne potujejo na daljše razdalje po telesu in zato delujejo le v bližini mesta sinteze. Najbolj preučena predstavnika endokanabinoidov sta arahidoniletanolamid (anandamid, AEA) in 2-arahidonilglicerol (2-AG), ki nastajata v telesu po potrebi in se praviloma ne shranjujeta v zalogah. Pred kratkim so to hipotezo ovrgli, saj se je anandamid kopičil v nekaterih celicah. Ostali predstavniki endokanabionoidov so: 2-arahidonilgliceril eter (noladin), O-arahidoniletanolamin (virodhamin), N-arahidonildopamin in ostali. Kemijske strukture glavnih endogenih ligandov za kanabinoidne receptorje, THC in primer inverznega agonista so prikazani na Sliki 1.

Slika 1:

Ligandi kanabinoidnih receptorjev: anandamid in 2-arahidonilglicerol sta endogena agonista, Δ9-tetrahidrokanabinol je agonist iz konoplje in rimonabant je sintetski inverzni agonist receptorjev CB1.

Sinteza endokanabinoidov poteka po več vzporednih poteh, pri katerih so udeleženi različni encimi (fosfolipaza D, fosfolipaza C, α,β, hidrolaza 4 in različne fosfataze), kot je prikazano na Sliki 2. Izhodna snov je N-arahidonilfosfatidil etanolamin, ki je membranski fosfolipid. Tudi razgradnja poteka po več poteh: s pomočjo hidrolaze amidov maščobnih kislin (FAAH,Fatty Acid Amide-Hydrolase), ciklooksigenaze 2 (COX2) idr.

Slika 2:

Shematski prikaz sinteze in presnove endokanabinoidov v sinapsi. CB1, kanabinoidni receptor 1; FAAH, amidna hidrolaza; NAPE, N-arahidonoilfosfatidiletanolamin; PE, fosfatidiletanolamin; PC, fosfolipaza C; PD, fosfolipaza D; DAG , diacilglicerol-lipaza; FABP,
vezavni protein za maščobne kisline; AEA, arahidoniletanolamid; 2-AG , 2-arahidonilglicerol; ER, endoplazmatski retikulum.

Vloga endokanabinoidov v fizioloških procesih

Endokanabinoidi v širšem smislu delujejo kot nevromodulatorji in imunomodulatorji. Vpleteni so v naslednje fiziološke procese:

• nastajanje bolečine;
• kognitivni procesi, tvorjenje spomina in nevroplastičnost;
• motorična aktivnost;
• endokrine funkcije, uravnavanje apetita;
• nadzor temperature in srčnega utripa;
• slabost in bruhanje;
• očesni tlak;
• vnetje;
• imunski sistem (prepoznavanje antigenov)

 
Endokanabinoidi so znotrajcelični lipidni prenašalci signalov med bližnjimi celicami, npr. nevronoma v sinapsi. Kot lipofilne molekule niso shranjeni v znotraj celičnih veziklih, temveč postanejo po sintezi del celične membrane. Za njih je značilno, da igrajo vlogo pri retrogradnem signaliziranju med nevroni. To pomeni, da signal namesto v smeri iz presinaptičnega nevrona do postsinaptičnega nevrona potuje v obratni smeri (Slika 3). V sinaptično špranjo se sprostijo iz postsinaptičnega nevrona in delujejo na presinaptične živčne končiče. Aktivacija kanabinoidnih receptorjev na presinaptičnem nevronu za kratek čas zavre sproščanje ostalih živčnih prenašalcev. Končni učinek pa je odvisen od tipa nevrona, ki ga je endokanabinoid zavrl; npr. zaviranje sproščanja ekscitirajočih prenašalcev (glutamat) vodi do zaviranja ekscitabilnosti nevrona; medtem ko zaviranje sproščanja inhibicijskih prenašalcev (γ- aminomaslena kislina–GABA) vodi do povečanja ekscitabilnosti.

Slika 3:

Shematični prikaz delovanja endokanabinoidov v sinapsi in retrogradna modulacija sproščanja nevrotransmitorjev (glutamat, GABA). AEA, arahidoniletanolamid; 2-AG , 2-arahidonilglicerol.

Endogeni kanabinoidni receptorji

Endokanabinoidi delujejo preko vezave na podtipa kanabinoidnih receptorjev CB1 in CB2, ki sta sklopljena s proteinom G. Prvi dokaz za obstoj kanabinoidnih receptorjev je bila ugotovitev, da THC zavira encim adenilat-ciklazo, čemur so sledile vezavne študije z uporabo radioligandov. Prvi kanabinoidni receptor CB1 so klonirali leta 1990 iz podganjih možganov, drugi kanabinoidni receptor CB2 pa leta 1993 iz človeških celic promielocitne levkemije HL-60. Receptorja CB1 in CB2 imata le 44 % identičnosti zaporedja aminokislin, vendar imata večjo podobnost na ravni njunih vezalnih domen (68 % identičnost zaporedij), zato nekateri ligandi ne razlikujejo med vezavo na receptorje CB1 in CB2. Zanimivo je tudi, da ima humani receptor CB1 precejšnjo konzervativnost zaporedja oz. visoko enakost z drugimi živalskimi vrstami (100 % opica, 97 % podgana, 97 % miš).

Kanabinoidni receptorji CB1

Porazdelitev receptorjev CB1 je dobro preučena na ravni možganov. Izraženi so predvsem v hipokampusu, kortikalnih področjih velikih možganov, malih možganih in bazalnih ganglijih. Ta porazdelitev v možganih se dobro ujema z znanimi farmakodinamičnimi učinki kanabinoidov na spomin, kognitivne sposobnosti, bolečino in gibanje. V možganskem deblu, podaljšani hrbtenjači in talamusu je nizka gostota receptorjev CB1. To tudi razloži, zakaj kanabinoidi ne povzročajo smrtno nevarnih učinkov na vitalne fiziološke funkcije v primerih zaužitja izjemno visokih odmerkov kanabinoidov. Receptor CB1 se izraža tudi zunaj osrednjega živčevja, in sicer v modih, presinaptično na simpatičnih živčnih končičih, črevesju, jetrih, v nadledvični žlezi, srcu, žilnem endotelu, pljučih, prostati, kostnem mozgu, priželjcu, vranici in tonzilah.

Kanabinoidni receptorji CB2

Receptorji CB2 so v primerjavi z receptorji CB1 izraženi predvsem na imunskih celicah in sodelujejo v modulaciji delovanja imunskega sistema. Zlasti veliko receptorjev CB2 je izraženih na limfocitih B in celicah naravnih ubijalkah (NK). Receptorje CB2 so odkrili tudi v velikih možganih in v možganskem deblu. Receptorji CB2 igrajo poleg modulacije bolečine pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema in vnetnih procesih. Na različnih živalskih modelih, kot so npr. modeli taktilne in toplotne alodinije ter mehanske in toplotne hiperalgezije, so pokazali, da aktivacija receptorjev CB2 zmanjšuje nocicepcijo. Prav tako imajo vlogo pri moduliranju nevropatske bolečine.

Ostali kanabinoidni receptorji – receptorji TRPV1, receptorji GPR55

Vezavna mesta za kanabinoide in njihova biološka aktivnost so ohranjena tudi na živalskih modelih z izbitim genom za receptorje CB1 in CB2; tako so postopoma odkrili ostale (ne-CB1/CB2) receptorje, na katere delujejo endokanabinoidi. Receptorji TRVP1 so vpleteni v uravnavanje telesne temperature in prenos bolečinskih signalov. Receptor GPR55 ima 13-odstotno homologijo z receptorjem CB1 in 14-odstotno homologijo z receptorjem CB2. Nahaja se v možganih, jetrih, vranici, žilnem sistemu, črevesju, tkivih ploda in posteljici – nekateri ga uvrščajo kot resnega kandidata za poimenovanje receptor CB3. Pregled učinkov kanabinoidov glede na receptorje, ki jih posredujejo, je prikazan v Tabeli 1.

Tabela 1:

Učinki, ki jih posredujejo kanabinoidni receptorji.

Endokanabinoidi in njihova modulacija

Encimi, vpleteni v sintezo endokanabinoidov, membranski prenašalci in encimi, vpleteni v presnovo endokanabinoidov, so potencialne farmakološke tarče za modulacijo aktivnosti endokanabinoidnega sistema; težavo pri tem povzroča že omenjena raznolikost poti za sintezo in razgradnjo endokanabinoidov. Takšna modulacija se dogaja tudi endogeno, npr. z hkratnim sproščanjem derivatov endogenih maščobnih kislin, kot npr. palmitoiletanolamida in oleamida, ki stopnjujeta učinke anandamida oz. 2-linoleilglicerola in 2-palmitoilglicerola, ki stopnjujeta učinke arahidonilglicerola. Na tak način sproščene maščobne kisline inhibirajo presnovne encime, npr. FAAH, hkrati pa povečujejo občutljivost receptorjev CB1 ali vaniloidnih receptorjev preko alosteričnih mehanizmov. Inhibitorje FAAH že klinično preizkušajo.

Viri:

• http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KYQQTGWH/08a52892-59b7-40b8-9da3-6a9b38f289d8/PDF

Zdravilne in psihoaktivne učinke konoplje povzroča družina kemičnih spojin imenovana kanabinoidi, ki delujejo na kanabinoidne receptorje v celicah. Razdelimo jih lahko v tri skupine: endokanabinoide, fitokanabinoide in sintetične kanabinoide. Endokanabinoidi so naravno proizvedeni v telesu, fitokanabinoide najdemo v konoplji in nekaterih drugih rastlinah, medtem, ko so sintetični kanabinoidi umetno proizvedeni v laboratoriju. Poznamo več kot 100 različnih kanabinoidov. Kanabinoidi, pridobljeni iz konoplje so razvrščeni kot fitokanabinoidi. Najprepoznavnejša med njimi sta THC (tetrahidrokanabinol) s prijemališčem v osrednjem živčnem sistemu in CBD (kanabidiol), ki deluje na periferno živčevje in imunski sistem. THC je psihoaktiven ter povzroča prekomerno aktivnost in spremembo razpoloženja. CBD pa je antipsihotik in ublaži navedeno, pogosto nezaželeno lastnost THC. Fitokanabinoide pridobivamo neposredno iz konoplje z različnimi metodami ekstrakcije. Na tačin pridobimo kanabinoidno smolo, ki vsebuje širok spekter kanabinoidov. Razmerje kanabinoidov v izvlečku zavisi od vrste konoplje, časa žetve in uporabljene metode ekstrakcije. Dokazano je bilo, da je najučinkovitejša uporaba naravnih izvlečkov, kjer s kombinacijo kanabinoidov povečamo učinek delovanja in zmanjšamo nezaželene stranske učinke.

Tetrahidrokanabinolna kislina (THC-A)

THCA je prokurzor tetrahidrokanabinola (THC) in zelo zastopan kanabinoid v živih rastlinah indijske konoplje. Po deležu ga je navadno veliko več kot THC-ja. Takoj po žetvi se THCA začne spreminjati v THC. Proces pospešita toplota in sončna svetloba. THCA se spremeni v THC tudi pri gorenju, vaporiziranju in daljšemu gretju pri določeni temperaturi. THCA ni psihoaktiven, vendar ima svoje zdravilne lastnosti. Deloval naj bi proti slabosti, bolečini, zmanjšuje mišične krče, je neuroprotektiven, modulira imunski sistem in zavira rast rakavih celic.

Tetrahidrokanabinol (THC)

Tetrahidrokanabinol je najbolj pogost in splošno znan kanabinoid, ki je prisoten v večini modernih sort. THC je odgovoren za večino psihoaktivnih učinkov konoplje in je zato še posebej priljubljen pri rekreativni uporabnikih konoplje. Deluje kot delni agonist CB1 in CB2 receptorjev. Ima protibolečinske in antioksidativne lastnosti.

Kanabidiolna kislina (CBDA)

Sveža konoplja vsebuje večino skupnega kanabidiola v obliki kanabidiolne kisline. Tudi CBDA potrebuje katalizator, da se spremeni v CBD. Kislina ni psihoaktivna, vendar ima močne protivnetne lastnosti.

Kanabidiol (CBD)

Kanabidiol je najbolj zastopan kanabinoid v navadni oz. industrijski konoplji, za katerega se smatra, da ima širši spekter medicinske uporabe kot THC. Ni psihoaktiven, vendar deluje kot močan antipsihotik. Izkazal je nevroprotektivne in nevrogenezne učinke. Pomirja, deluje protivnetno ter modulira učinke THCja in s tem zmanjša neželene učinke kot so preganjavica, pozabljivost in tesnoba. Več o CBD si preberite tukaj.

Kanabidol (CBN)

Kanabidol je psihoaktivni kanabinoid, ki potencira učinke THCja. Rastlina ga ne proizvede sama, vendar nastane pri degradaciji THCja. Deluje kot blag agonist CB1 in CB2 receptorjev. Razpad THC v CBN se kaže v sedativnem učinku. CBN nastane kadar je THC izpostavljen svetlobi in kisiku. Deluje antiepileptično, protibolečinkso, proti krčem in zmanjšuje intraokularni pritisk.

Kanabigerol (CBG)

Kanabigerol je nepsihoaktivni kanabinoid, ki modulira učinke THCja. Deluje antibakterijsko, zmanjšuje vnetja, zavira rast rakavih in tumornih celic ter spodbuja rast kosti. Je agonist z nizko afiniteto na CB1 receptor.

Kanabikromen (CBC)

Kanabikromen je bolj pogost v tropskih sortah konoplje. Raziskave kažejo, da igra vlogo v protivnetnih, protivirusnih ter protibolečinskih učinki konoplje. CBC lahko zavira rast rakavih tumorjev, zaradi svoje interakcije z anandamidom, endogenim kanabinoidom.

Tetrahidrokanabivarin (THCV)

Tetrahidrokanabivarin je kanabinoid, ki je prisoten v majhnih količinah. Molekula se od THC razlikuje le po propilni skupini. To pomeni, da so v njem vezane tri molekule ogljika namesto petih. Čeprav je ta sprememba zelo majhna, pa THCV učinkuje drugače kot THC. Nekateri od the učinkov vključujejo zmanjševanje števila panični napadov, zaviranje apetita ter spodbujanje rasti kosti. THCV deluje kot antagonist CB1 ter delni agonist CB2 receptorja. Je psihoaktiven kanabinoid, s stimulativnim učinkom, ki ojača evforične učinke THCja.

Kanabidivarin (CBDV)

Tudi CBDV se od kanabidiola CBD razlikuje po zamenjavi pentilne verige v propilno. Mehanizem učinkov trenutno še ni popolnoma znan, vendar so nedavne študije razkrile, da ima potencial kot antiepileptik, saj učikuje na TRPV1 receptorje. Deluje proti krčem in ni psihoaktiven.

Viri:

• POGAČNIK, T. Konoplja in zdravje. Radovljica: Antus, 2016

Terpeni so substance, odgovorne za unikatno paleto vonjav in okusov. Nekateri izmed njih modulirajo psihofizične učinke konoplje. V rastlinah igrajo pomembo vlogo, od odganjanja insektov, zaščite pred okoljskim stresom ter kot predhodne sestavine za kompleksnejše molekule kot so kanabinoidi. Mnogo rastlinskih terpenov učinkuje sinergično z ostalimi terpeni. Nekateri katalizirajo ali zavirajo nastanek drugih snovi v rastlini. Iz rastline se izločajo pri višjih okoljskih temperaturah in tako pomagajo ohlajati rastline.

Učinki terpenov pri zaužitju so naslednji: delujejo protimikrobno, proti raku, antioksidativno, protibolečinsko, protivnetno, kot mišični relaksant, kot antidepresiv, proti tesnobi, kot sedativ, vazokonstriktor ter vazodilator in izboljšajo čutno zaznavo.

Konoplja proizvede več kot 120 različnih terpenov, proizvedeni so v trihomih, istih žlezah, kjer nastajajo kanabinoidi. Od 10-30 odstotkov konopljine smole je sestavljene iz terpenov. Na količino in razmerja terpenov vplivajo starost, zrelost in čas dneva. Rastlina jih proizvaja konstantno, vendar izhlapevajo v prisotnosti toplote in sončne svetlobe. Na proizvodnjo terpenov in flavonoidov vplivata podnebje ter vreme. Ista sorta lahko proizvede različne terpenske profile, odvisno od zemlje ali gnojil. Nekateri terpeni se rahlo vežejo na kanabinoidne receptorje, določeni lahko spreminjajo propustnost celičnih membran. Kot zanimivost je dobro vedeti, da psi, ki so trenirani za detekcijo konoplje ne vohajo zloglasnega THC, ampak terpene.

Najpogostejši terpeni v konoplji

• Alfa Pinen – ima značilen vonj smrekovih iglic. Je najbolj pogost terpenoid v naravi. Deluje protivnetno in bronhodilatorno.
• Linalool – ima cvetlični vonj, ki spominja na pomladno cvetje z rahlo začinjenim tonom. Deluje učinkovito proti tesnobi ter odpravlja stres. Ima sedativne lastnosti. Nahaja se tudi v sivki.
• Myrcene – je najbolj pogost terpen v konoplji. Od njega je odvisno ali bo imela konoplja sedativni učinek. Sorte, ki vsebujejo manj kot 0,5% mycrena imajo stimulativen energetski učinek. Nahaja se v timijanu, hmelju, limonski travi ter se uporablja v aromaterapiji. Je ena najpomembnejših kemikalij v parfumerijski industriji. Je predhodna sestavina za mentol, citronelo in geranol. Ima protivnetne, protibolečinske, antioksidativne, antirakave, antidepresivne in sproščujoče učinke na mišice. Regulira prepustnost celičnih membran in omogoča večji prehod THC-ja.
• Limonen – je dominanten terpen v sortah, kjer prevladuje sativa učinek “bistre glave”. Nahaja se v lupinah citrusov in omogoča boljšo absorpcijo ostalih terpenov skozi kožo in membrane. Uporablja se kot sredstvo proti tesnobi in depresiji.
• Ocimene – se uporablja v parfumih zaradi prijetnega vonja. V naravi deluje kot način zaščite za rastline ter ima protiglivične lastnosti.
• Terpineol – je znan po svojem prijetnem vonju in pogosto uporabljen v milih in parfumih. Ima sproščujoče učinke.
• Beta karofilen – edini terpen, ki vpliva na endokanabinoidni sistem preko receptorja CB2 ter povzroča protivnetne in protibolečinske učinke.
• Geraniol – ima rahel vonj po vrtnicah, zato je primeren za uporabo v parfumih. Je učinkovit repelent komarjev in kaže potencialne zaščitne učinke pri neuropatiji.
• Alfa humulen – prispeva k “hmeljasti” aromi konoplje. Deluje kot zaviralec apetita in kaže močne protivnetne učinke.

Viri:

• POGAČNIK, T. Konoplja in zdravje. Radovljica: Antus, 2016

Uporaba konoplje v medicinske namene v Sloveniji počasi dobiva vse večjo veljavo. Pomemben korak naprej so v minulem letu in pol naredili na nevrološkem oddelku ljubljanske Pediatrične klinike, kjer so s kanabidiolom, enim najbolj raziskanih kanabinoidov, prisotnih v konoplji, poskusno zdravili male bolnike z najhujšimi oblikami epilepsije in pri večini sodelujočih dosegli znatno izboljšanje. »Uspehi so nas navdušili,« je v intervjuju za Mladino povedal dr. David Neubauer.

Zasluge za to, da so sploh pomislili na kanabinoide, pa ima mati, katere danes sedemletna deklica ima Dravetov sindrom. Ta velja za eno najhujših oblik epilepsije, pri kateri so možnosti zdravljenja s klasičnimi zdravili omejene, povezana pa je s slabšimi motoričnimi in kognitivnimi sposobnostmi. Ponavljajoči se napadi so za marsikaterega otroka v prvih letih življenja celo usodni.

Mati je doktorica znanosti in dela v izobraževalni ustanovi, zaradi česar želi ostati anonimna, saj na uporabo konoplje marsikdo še vedno gleda s sumničavostjo in strahom, temu pa se noče izpostavljati. V iskanje zdravila za hčer je v zadnjih letih vložila nadčloveški trud.

Epileptični napadi pri hčeri so se, kot je za Dravetov sindrom značilno, začeli pri šestih mesecih. »Sprva smo vsi mislili, da gre za benigno zadevo, ki bo najkasneje v nekaj letih izzvenela. A pri dveh letih in pol so napadi postajali vse pogostejši. Vmes so nam nevrologi že predpisali dve različni zdravili za epilepsijo, a nista pomagali.« Zato so se zdravniki odločili, da jo bodo testirali za Dravetov sindrom. »V to smo šli bolj z namenom, da diagnozo ovržemo in tako zožimo krog nadaljnjih terapevtskih možnosti.« A izvid je bil pozitiven.

»Najprej se mi je seveda svet popolnoma sesul. Ko sem prebrala, da so otroci z Dravetovim sindromom v celoti odvisni od drugih, da se pojavijo različne stopnje razvojnega zaostanka, da številni ne hodijo, ne govorijo, da učinkovitega zdravila ni …« Takoj zatem so seveda začeli iskati vse mogoče alternativne načine zdravljenja. »Poskusili smo tako rekoč vse. Od homeopatije do polagalcev rok, bioenergetikov, vse, kar obstaja na tem svetu.« Nič ni pomagalo. Hkrati sta z možem prek spleta budno spremljala, kaj se v zvezi z Dravetovim sindromom dogaja po svetu. Po približno letu in pol so se jima zasvetile oči.

»To smo mi!«

Charlotte Figi je bila petletna deklica z Dravetovim sindromom iz Kolorada, nad katero so zdravniki zaradi neprestanih napadov, ki jih ni bilo mogoče nadzorovati, že obupali, ko so se starši odločili poskusiti še z zadnjo rešilno bilko – konopljinimi CBD kapljicami. Do takrat je bila daleč najmlajša bolnica v ZDA, ki je dobila dovoljenje za uporabo konoplje. In zaradi konopljinih CBD kapljic je nenadoma spet hodila, se vozila s kolesom, jahala ponija. Epileptični napadi so skoraj popolnoma izzveneli. »Ta primer velja za enega najbolj znanih primerov, ki so spremenili odnos do medicinske uporabe kanabisa v ZDA,« pravi dr. Neubauer. Sploh do uporabe pri otrocih.

Družine otrok s hudimi oblikami epilepsije se množično selijo v Kolorado, da bi dobile dostop do konopljinega olja s posebno visoko vsebnostjo kanabidiola in nizko vsebnostjo THC, ki ga prideluje šest bratov Stanley. Njihov posebni sev CBD konoplje se v čast znanilki revolucije imenuje Charlotte’s web, Šarlotina mreža. Poudariti je treba, da izjemno nizka vsebnost THC v tovrstnih konopljinih izvlečkih pomeni, da otrok ne občuti nikakršnih psihoaktivnih učinkov, nikakršne »zadetosti«, in da večina teh pripravkov pravzaprav izpolnjuje vse zakonske pogoje za uvrstitev na seznam prehranskih dopolnil.

»Ko sva prebrala zgodbo o Charlotte, nama je v glavi zazvonil alarm,« se spominja naša sogovornica. »To smo mi!« Poleti 2013 se je registrirala v sistem ponudnikov seva Charlotte’s web. A če bi želeli biti deležni zdravljenja, bi se morali preseliti v Kolorado. »Glede na to, da imam tri otroke, starejšega sina in mlajšega, ki je bil takrat še dojenček, smo ugotovili, da to ni izvedljivo.« Začeli so iskati druge možnosti.

Stopila je v stik z britanskim raziskovalcem, ki je učinke kanabidiola pri epilepsiji preizkušal na miših. »Ker je pred mojim imenom dr., me je zagotovo vzel resneje, kot bi me sicer, čeprav se mi to ne zdi prav.« Povezal jo je s kolegom, ki naj bi bil v Evropi takrat začenjal klinično raziskavo učinkov prečiščenega kanabidiola na ljudi. »A odgovorili so nam, da preizkušanje zdravila nikakor še ni v fazi, ko bi ga lahko dobila tudi moja hčerka.«

Takrat se je za pomoč prvič obrnila na nevrologinjo s Pediatrične klinike. »O tem takrat ni vedela veliko. Celoten nevrološki oddelek je bil glede tega bolj kot ne v temi. Zelo omahljivo so privolili, da je morda pri hčeri res smiselno poskusiti s tem zdravljenjem.« A prej je bila potrebna odobritev vseh mogočih strokovnih teles od etične komisije do zdravniškega konzilija. »Na ta mnenja smo čakali pol leta. Ko smo vendarle dobili vse odobritve, sem spet pisala v Anglijo in tokrat so nam obljubili, da bodo poskusili urediti, da dobimo zdravilo.«

A spet je preteklo kar nekaj mesecev brez napredka. »Pisala sem tudi v ZDA, kjer so začeli klinično raziskavo z zdravilom Epidiolex. S protokolom uvajanja zdravila in dotakratnimi izsledki raziskave so seznanili našo nevrologinjo, nas pa uvrstili na čakalno listo. Pripravljena sem bila iti s hčerjo za en mesec v New York.« Vmes so se zadeve vendarle začele premikati pri pridobivanju dokumentov za uvoz zdravila v Slovenijo. Neprestano je bila v stiku s predstavniki potencialnega uvoznika zdravila, z ministrstvom za zdravje … Vsi so želeli pomagati, a so bili hkrati zelo previdni, bali so se morebitnih posledic.

Čudežna konoplja

Ker je trajalo predolgo, je začela iskati druge, manj zakonite možnosti. »Kolega mi je omenil, naj se obrnem na črni trg medicinske konoplje. Dobila sem kontakt, ki naj bi bil zanesljiv. Bili so zelo uslužni, vendar mi niso mogli zagotoviti olja s pravim razmerjem med THC in kanabidiolom. So me pa v enem mesecu poklical nazaj, da lahko iz Kanade dobijo, kar potrebujemo.« Tako so aprila 2014 začeli hčerki dajati kapsule na osnovi konoplje. »Začeli smo zelo počasi, s strahom, ker nismo imeli nikogar okrog sebe, ki bi nam opisal kakršnokoli izkušnjo.«

Nikomur niso povedali. Bali so se, da kdo tega ne bi razumel in bi jih prijavil. Učinki so bili kmalu očitni. »Že po desetih dneh so me v vrtcu vprašali, ali ima hči novo terapijo. Da se neverjetno drugače obnaša. Prej ni bila pri miru niti sekunde, nobene koncentracije, zdaj pa je začela biti bolj pozorna na okolico.« Natanko mesec po tem, ko je prvič dobila zdravilo, je bil čas za redni pregled pri nevrologinji. Tudi ona ni vedela, da bolnica dobiva konopljo. »Ko je videla izvide elektroencefalografa (EEG), je bila pozitivno presenečena. Rezultati so se v primerjavi s prejšnjimi testi neverjetno popravili. Šele potem sem ji povedala.«

Število epileptičnih napadov se je zmanjšalo, a ne bistveno. Opazili pa so ogromen kognitivni napredek. »Pri treh letih so hčeri pripisali enoletni zaostanek v razvoju. Potem ko je začela dobivati kapsule, je nadomestila večino zaostanka. Danes obiskuje prvi razred osnovne šole, sicer s prilagojenim programom, ker ne more imeti v razredu 20 sošolcev in ker potrebuje spremljevalca, je pa na enakovrednem izobrazbenem standardu.«

Oktobra 2014 so jih ponudniki Charlotte’s weba obvestili, da lahko olje pošiljajo tudi v Evropo. A izkazalo se je, da to vendarle ni tako preprosto. Ker se več tednov ni nič premaknilo, sta se z možem odločila, da bosta olje sama spravila v Slovenijo. »Po vsej Sloveniji sva iskala zdravnika, ki bi bil pripravljen izdati potrdilo o uvozu, da gre za konopljin pripravek za medicinske namene.« Po več mesecih se ju je usmilila zdravnica z Jesenic. Hkrati sta nekaj mesecev iskala koga, ki bi olje lahko pripeljal v Slovenijo. Z možem si namreč take odsotnosti ne moreta privoščiti. Uspelo jim je šele maja lani.

Niz razočaranj

Vmes se je zgodilo težko pričakovano: januarja 2015 so na Pediatrični kliniki končno dobili sintetični kanabidiol. Poskusno zdravljenje se je lahko začelo. Leto in pol truda se je končno izplačalo. A zanje je bilo veselje kratko. »Po enem mesecu je bilo očitno, da je z vsakim povečanjem odmerka sintetičnega kanabidiola pri hčerki stanje vse slabše.« Število napadov se je začelo povečevati. Prej jih je imela na vsakih 14 dni, po enem mesecu so se vrstili že na vsake štiri dni. »Še vedno sem mislila, da gre mogoče za posledico navajanja telesa na novo zdravilo. A sem se vseeno odločila, da ji dodam še odmerek prejšnjih kapsul naravnega izvora.« Samo pol kapsule. »In od tistega dne se je presledek med napadi takoj podaljšal na deset dni.« Naravna komponenta se je izkazala za bistveno. To, da je dobila zraven kanabidiola še majhne odmerke drugih kanabinoidov.

Odločili so se, da sintetični kanabidiol, za katerega so si tako prizadevali, opustijo. Na vrsto je prišel Charlotte’s web. »Začeli smo ji ga dajati maja lani, nekaj dni po tem, ko smo dokončno opustili sintetični kanabidiol.« Sprva je bilo videti obetavno. Napadi so se spet razmaknili na 14 dni. »A želeli smo si več. Postopoma smo povečevali odmerke.« Potem pa se jim je julija lani vse podrlo. »Epileptični napadi so se spremenili. Pred tem je imela dnevne napade, ki smo jih vedno uspešno prekinili s posebnim zdravilom. Zdaj pa je kar naenkrat dobila napade v spanju.« Vrstili so se na 15 minut. »Dva napada zapovrstjo lahko po protokolu še prekineš sam, ob tretjem pa je treba klicati reševalce, ker zdravilo za prekinjanje napadov lahko povzroči zastoj srca ali dihanja.« V bolnišnici so ji dali vsa zdravila, ki so jih imeli na voljo, pa napadi niso ponehali. Zgodba se je ponavljala vsakih nekaj dni. »To se je vleklo tri mesece, do konca septembra. Takrat smo hkrati z zmanjševanjem odmerkov olja povečevali odmerke klasičnih zdravil in stanje z napadi se je spet nekoliko umirilo.«

Novo upanje

Razočarana je prek spletnih forumov spraševala, ali ima še kdo podobno izkušnjo s Charlotte’s webom. Dobila je namig neke druge mame, naj raje poskusi s konopljinim oljem, imenovanim Haleigh’s Hope, po štiriletni deklici s hudo obliko epilepsije, ki ji je prvi pomagalo. To olje ima nekoliko nižje razmerje med kanabidiolom in THC-jem, tudi postopek pridelave je nekoliko drugačen kot pri Charlotte’s webu. Spet je trajalo nekaj mesecev, da so olje spravili v Slovenijo. Od aprila letos ga lahko končno brez težav naročijo prek spleta.

S tem oljem se je stanje umirilo. Napadi se ponavljajo na dva do tri tedne. »Poleg teh kapljic ji v nočnem odmerku dodam dva miligrama THC, ker to zelo blagodejno vpliva na spanec. Hkrati mi je uspelo zdravnike po enem letu prepričati, naj ji predpišejo imunoglobuline za zviševanje odpornosti, ker je pri njej vsak virus deloval kot sprožilec napada. In od 15. januarja ni niti en dan manjkala v šoli.«

Ne le da olje Haliegh’s Hope pomaga pri povečanju presledkov med napadi. Z možem sta ugotovila, da pomaga tudi pri prekinjanju epileptičnih napadov. »Kapljica olja med ustnico in dlesen deluje bolje kot uradno zdravilo Epistatus. Ne le da prekine napad, hči je po napadu taka, kot da se ni nič zgodilo. Pri uporabi Epistatusa je po napadu spala po dve uri, bila je razdražljiva ves dan, bolela jo je glava …«

Glede na kognitivni napredek, razmeroma redke napade in učinkovito prekinjanje napadov so lahko zadovoljni. A želijo si več. »Želim si, da bi pogostost napadov še zmanjšali ali jih celo popolnoma odpravili. Napade gledam že šest let, a na to se preprosto ni mogoče navaditi. Vsakič znova doživiš strah, nemoč in jezo, ker še vedno niso dovolj pod nadzorom. Vsakič se bojiš za življenje, za poškodbe na možganih.«

Tu pa se zaplete. »Popolna odprava napadov po mojem ne bo mogoča, dokler bo hči dobivala klasična zdravila.« Poleg konopljinih pripravkov namreč ves čas dobiva tudi kombinacijo treh klasičnih protiepileptičnih zdravil. »Nikoli jih nismo opustili. Zdravniki nam tega ne dovolijo. Etična komisija je uporabo kanabinoidov dovolila pod pogojem, da zdravljenje s klasičnimi zdravili ne bo prekinjeno.«

Klasična protiepileptična zdravila imajo hude neželene učinke, na primer omotico, halucinacije, kronično utrujenost, težave s hojo, glavobol, bolečine v želodcu, nemiren spanec in navsezadnje odvisnost. Pri epilepsiji gre za nenormalno električno aktivnost možganov. In če jo skušate z zdravili umiriti, zraven umirite še kaj drugega. »Hčerki smo nekaj časa dajali prevelik odmerek in en mesec sploh ni hodila, ampak se je vlekla po tleh in spala po 15 ur na dan.«

Prepričana je, da prav klasična zdravila preprečujejo povečanje odmerka konopljinih kapljic na količino, pri kateri bi bil učinek najboljši mogoč. »Zelo rada bi hčeri popolnoma ukinila klasična zdravila ali jih vsaj zmanjšala na minimum, ampak sama tega ne morem, ker ne poznam protokola odvajanja in ne morem vedeti, kaj se dogaja v njenem telesu. Če bi ji naenkrat odtegnila vsa klasična zdravila, bi to zagotovo pomenilo njeno smrt. Odtegnitveni napadi bi bili prehudi.«

Normalizacija konoplje

Glede na kalvarijo, ki jo je prehodila njena družina, bi lahko slovenski zdravstveni sistem z vso pravico obtožila slabe odzivnosti in konservativnosti na škodo pacientov. A kot pravi, vse le ni tako slabo. »Vsak posameznik, na katerega sem se obrnila na naši poti, je prisluhnil težavam in poskušal po svojih zmožnostih pomagati, je pa, žal, splošno negativno mnenje veliko ljudem vzelo voljo in energijo. Predvsem pa je k temu pripomogel še strah pred morebitnimi posledicami. Vseeno smo kot majhna država naredili zelo velik korak in upam, da bo pod vodstvom dr. Neubauerja kmalu dovoljeno tudi zdravljenje z naravno konopljo.«

Kot kaže, jim bo Zavod za zdravstveno zavarovanje začel vračati stroške za nakup konopljinih kapljic. »Ravno v intervjuju za Mladino je dr. Neubauer povedal nekaj, česar nam staršem še ni. Da sme napisati recept za medicinsko marihuano. In za mojo hčer ga je, hkrati s priporočilom za povračilo stroškov, že napisal.«

Na odobritev zavoda še čakajo. »Namesto da bi zavarovalnica imela ob predpisovanju medicinske marihuane, ki je učinkovitejša od klasičnih zdravil in nima neželenih učinkov, le 150 evrov ’stroškov’, jih ima za klasična zdravila več kot 600 evrov na mesec. In to za neuspešno zdravljenje! Potem moramo k tem stroškom prišteti še dodatna zdravila, ki poskušajo odpraviti neželene učinke klasičnih zdravil na jetra, pa intervencijske posege ob napadih …«

Ob vsem tem, še pravi, se sploh nihče ne vpraša, kakšno kakovost življenja imajo mali pacienti in njihove družine.

Vir:

• http://www.mladina.si/174712/anonimna-revolucionarka/

Konoplja oz. zdravila s kanabinoidi so se znašla v središču pozornosti farmacije, potem ko so znanstveniki pred komaj nekaj desetletji odkrili, da imajo za to rastlino značilni kanabinoidi pomembno vlogo tudi v človeškem telesu.

Zdravila s kanabinoidi: raziskave

Najbolj raziskan je psihoaktivni kanabinoid delta-9-tetrahidrokanabinol ali THC. Zaradi njega je konoplja, sicer cenjena kot industrijska rastlina, tudi rekreativna droga. Pospešene raziskave v zadnjih letih pa odkrivajo vpliv drugih kanabinoidov na človekovo zdravje. Tako dobivamo znanstvene dokaze in podlage za to, kar »ljudska modrost« že dlje časa ve in uporablja, pravi Tanja Bagar, diplomirana mikrobiologinja z doktoratom iz biomedicinskih znanosti, ki se navdušuje nad kanabinoidi že vrsto let. Kot vodja raziskav in razvoja dela v podjetju Cerop v Prekmurju, vodi raziskovalno skupino Zeleni rudnik Pomurja in predava mikrobiologijo na Almi Mater Europaea. Lani pa so jo aktivirali tudi starši otrok z epilepsijo. Konoplja – predvsem njen kanabinoid kanabidiol (CBD) – se je namreč pokazala tudi kot možna terapija za to bolezen, vendar je treba razumeti njeno delovanje in predvsem za uporabo pri otrocih biti izredno pozoren na kvaliteto produktov iz konoplje oz. na kvaliteto zdravila s kanabinoidi.

Vloga endokanabinoidov v človeškem telesu

Vedeti moramo, da je naše telo sposobno izdelovati svoje lastne kanabinoide – endokanabinoide, na katerih temelji kompleksen sistem signalizacije, to je naš endokanabinoidni signalni sistem. Signalizacija je način, kako se v telesu sporazumevajo celice, tkiva, organi. Nenavadno se mi zdi, da nam noben profesor nikoli ni omenil tega signalnega sistema, čeprav smo študirali celično biologijo in signalizacijo tako na dodiplomskem kot na podiplomskem študiju. Še danes ne vem, zakaj, čeprav je to znano že več kot 20 let.

Kakšne naloge opravlja ta signalni sistem v telesu?

Njegova glavna naloga je, da deluje kot nekakšen sistem za klic v sili. Ko je naše živčevje preveč vzdraženo, denimo zaradi stresa, bolečine, močnih čustev ali bolezenskega stanja, ko torej po živčnih celicah potuje preveč impulzov, nastane nevarnost, da celice »pregorijo«. Živčne celice takrat izločijo endokanabinoide in posledica tega je umiritev živčevja, upočasni se sproščanje nevrotransmiterjev, sledi sprememba v razpoloženju, apetitu, intenziteti bolečine, spominu. Če telo izloči veliko endokanabinoidov, se nam zgodi kratkotrajna izguba spomina. Temu bi lahko rekli nekakšen obrambni mehanizem telesa v izrednih okoliščinah, kot so nesreče in drugi stresni dogodki.

Mehanizem delovanja izločenih endokanabinoidov

V telesu se endokanabinoidi vežejo na receptorje. Imamo dva tipa receptorjev, ki jih kanabinoidi prepoznajo. Ti receptorji so nekakšne antene v telesu, ki našim celicam povedo, kaj se dogaja zunaj njih. En tip receptorjev je v centralnem živčnem sistemu, predvsem v možganih in hrbtenjači, in ga aktivira tetrahidrokanabinol (THC). Od tod tudi njegovo psihotropno delovanje, drugi tip pa je lociran zlasti v levkocitih, vranici, kostnem mozgu in drugih tkivih, povezanih z imunskim sistemom. Ta drugi tip receptorjev aktivira kanabidiol (CBD). To, da THC in CBD, ki ju v telo lahko vnašamo tudi od zunaj, kot pri uporabi konoplje, aktivirata drugačne receptorje, je vzrok, zakaj delujeta zelo različno.

O raziskavah THC kot morebitnega zdravila proti raku je bilo veliko napisanega, manj znane pa so raziskave CBD. Kakšen je njegov terapevtski potencial?

Med vsemi kanabinoidi v rastlini je kanabidiola (CBD) največ, lahko celo 40 odstotkov celotnega izvlečka. Tako raziskave kot praksa kažejo na zelo velik spekter njegovih terapevtskih potencialov. Prvi je zagotovo aktivacija imunskega sistema, kar je očitno že iz razporeditve receptorjev na CBD v telesu. Prav zato se je CBD izkazal za dobrega kandidata pri zdravljenju različnih avtoimunskih stanj, kot sta multipla skleroza in hašimotov tiroiditis, prav tako malignih obolenj, pri katerih je porušen imunski sistem.

Izkazalo se je, da ima CBD izjemno protivnetno delovanje, kar je obetavno tudi za razna kronična vnetna obolenja, recimo kronovo bolezen, ter nevroprotektivne lastnosti, ki so ključne pri parkinsonovi pa alzheimerjevi bolezni, revmatoidnem artritisu in podobnih stanjih. Antikonvulzivne lastnosti skupaj s cerebroprotektivnimi kažejo velik potencial pri trdovratnih epilepsijah. V psihiatriji so ugotovili še antianksiozne, antidepresivne in antipsihotične učinke CBD-ja. Prepoznali so njegove obetavne možnosti za zdravljenje psihiatričnih stanj. Tudi drugi kanabinoidi iz konoplje imajo terapevtski potencial. Kanabigerol (CBG) denimo deluje protimikrobno, ima antibiotikom podobne lastnosti, deluje uspavalno in znižuje očesni pritisk. Kanabikromene (CBC) in kanabinol (CBN) pa imata analgetične lastnosti, torej protibolečinske.

Ali ima podobne lastnosti tudi sintetični CBD?

Sintetični kanabinoidi imajo sicer dober potencial, predvsem v primerjavi z drugimi sintetičnimi zdravili, še bistveno boljše pa imajo naravne rastline oziroma ekstrakti iz celih rastlin. Kateri imajo več kot 200 biološko aktivnih snovi, ki delujejo celovito in sinergistično. Torej bolje kot le seštevek posameznih učinkov, in tako našemu telesu še občutno bolj pomagajo k ravnovesju.

Primer učinkovitega vzajemnega delovanja kanabinoidov je tudi medsebojno vplivanje THC in CBD?

THC in CBD sta primera kanabinoidov, ki denimo glede psihotropnih učinkov nimata sinergističnega delovanja, ampak se med seboj uravnotežita. Sam THC je bistveno bolj psihotropen, kot če je v kombinaciji s CBD. Slednji tako omili oziroma uravnoteži delovanje THC. Tako znanost kot izkušnje pa kažejo širšo sliko. Velikokrat znanstveniki opazijo delovanje CBD na sisteme v telesu, ki jih ni mogoče razložiti le z receptorji.

Naše telo je kompleksen in dobro uravnan sistem, ki vedno teži k homeostazi. In naš endokanabinoidni sistem je eden od ključev za to, da se telo v izrednih okoliščinah čim prej povrne v ravnovesje. Ker živimo v času, ko je naše ravnovesje nenehno na preizkušnji zaradi pesticidov, konzervansov, nitratov, aluminijevih soli v zraku, dolgotrajnega stresa, intenzivnih čustev ipd., se lahko naš endokanabinoidni sistem poruši, čemur sledijo različna patološka stanja. In v teh primerih so lahko kanabinoidi iz rastlin izjemnega pomena.

Je CBD primerljiv s kakšnimi drugimi učinkovinami, uporabljenimi v zdravstvu?

Že sintetični kanabinoidi imajo veliko prednosti pred drugimi učinkovinami v zdravstvu, ker so učinkoviti in imajo malo stranskih učinkov. Naš endokanabinoidni sistem je postal tarča razvoja novih zdravil. Vsa klinična preizkušanja so prestala že nekatera zdravila s kanabinoidi. Denimo zdravilo rimonabant, ki blokira receptor CB1, so lahko v ZDA predpisovali splošni zdravniki za zdravljenje debelosti in kardiovaskularnih tveganj, povezanih s tem. Vendar pa so njihovo uporabo ustavili, ker se je izkazalo, da so učinki zdravila s kanabinoidi precej bolj kompleksni.

To pa ravno zato, ker endokanabinoidni sistem sodeluje pri mnogo telesnih funkcijah. Tukaj se pokaže tudi bistvena prednost učinkovin iz konoplje, te v našem telesu ničesar ne blokirajo, ampak pomagajo endokanabinoidnemu sistemu do ravnovesja. Ko pridejo kanabinoidi iz rastlin v telo, jih naši receptorji takoj prepoznajo. Aktivirajo se isti receptorji kot za endokanabinoide, in telo natanko ve, kaj z njimi. Zdravil in sintetičnih spojin pa telo ne prepozna kot lastnih, zato delujejo večinoma tako, da blokirajo naše vitalne procese.

Viri:

• http://www.delo.si/znanje/znanost/kanabinoidi-tarca-razvoja-novih-zdravil.html

Kanabinoidi so kemičnih spojine, ki delujejo na kanabinoidne receptorje v celicah. Razdelimo jih lahko v tri skupine: endokanabinoidi, fitokanabinoidi in sintetični kanabinoidi. Endokanabinoidi so naravno proizvedeni v telesu, fitokanabinoide najdemo v konoplji in nekaterih drugih rastlinah. Medtem so sintetični kanabinoidi umetno proizvedeni v laboratoriju.

Endokanabinoidi

Endokanabinoidi aktivirajo kanabinoidne receptorje in jih je moč najti po vsem telesu. Igrajo pomembno vlogo pri homeostazi in tako omogočajo, da se fiziološki procesi in telesna zgradba organizma kljub večjim spremembam v okolici bistveno ne spreminjajo. Omogočajo komunikacijo med različnimi vrstami celic ter imajo velik vpliv na naše zdravje in splošno dobro počutje.

• AEA – Anandamid
• 2-AG – 2-arahidonoilglicerol

Fitokanabinoidi

Poznamo več kot 100 različnih kanabinoidov. Kanabinoidi pridobljeni iz konoplje, so razvrščeni kot fitokanabinoidi. Najprepoznavnejša med njimi sta THC (tetrahidrokanabinol) s prijemališčem v osrednjem živčnem sistemu in CBD (kanabidiol), ki deluje na periferno živčevje in imunski sistem. THC je psihoaktiven ter povzroča prekomerno aktivnost in spremembo razpoloženja. CBD pa je antipsihotik in ublaži navedeno, pogosto nezaželeno lastnost THC. Fitokanabinoide pridobivamo neposredno iz konoplje, z različnimi metodami ekstrakcije. Na ta način pridobimo kanabinoidno smolo, ki vsebuje celoten spekter kanabinoidov. Razmerje kanabinoidov v izvlečku zavisi od vrste konoplje kot tudi uporabljene metode ekstrakcije. Dokazano je bilo, da je najučinkovitejša uporaba naravnih izvlečkov, kjer s kombinacijo kanabinoidov povečamo učinek delovanja in zmanjšamo nezaželene stranske učinke.

• Δ9-THC – tetrahidrokanabinol
• THCA – tetrahidrokanabinolna kislina
• THCV – tetrahidrokanabivarin
• CBD – kanabidiol
• CBDA – kanabidiolna kislina
• CBDV – kanabidivarin
• CBG – kanabigerol
• CBGA – kanabigerolna kislina
• CBN – kanabinol
• CBC – kanabikromen
• Δ8-THC – tetrahidrokanabinol
• CBL – kanabiciklol
• itd.

Sintetični kanabinoidi

Sintetični kanabinoidi so, že kot ime pove, umetno izdelani v laboratoriju. Sprva so bili izdelani na podlagi kemijske strukture fitokanabinoidov, poznamo pa tudi nekatere novejše spojine, katerih kemijska struktura je močno spremenjena. Te spojine so še posebej koristne pri poskusih, saj jih je mogoče sistematično spremeniti tako, da čim natančneje opazujemo njihove učinke.

• Benzoilidoli
• Cikloheksilfenoli
• Naftoilindoli
• Fenilacetilindoli
• itd.

Endokanabinoidi in endokanabinoidni sistem ima v človeškem telesu izjemno pomembno vlogo pri vzpostavljanju in ohranjanju zdravja in splošnega dobrega počutja. Endokanabinoide in njihove receptorje najdemo v različnih tkivih po vsem telesu. Endokanabinoidni sistem opravljaja najrazličnejše naloge, z enim samim ciljem, homeostazo. Je kompleksen sistem signalizacije, preko katerega se v telesu sporazumevajo celice, tkiva in organi. Omogoča, da se fiziološki procesi in telesna zgradba organizma kljub večjim spremembam v okolici bistveno ne spreminjajo. Takšen sistem signalizacije si človek deli z vsemi vretenčarji in se je razvil pred več kot 600 milijoni let.

Endokanabinoidni sistem v našem živčevju

Endokanabinoidni sistem deluje kot nekakšen sistem za klic v sili. Ko je naše živčevje preveč vzdraženo, zaradi poškodbe, stresa, močnih čustev ali bolezenskega stanja začne po nevronih potovati preveč živčnih inpulzov in pojavi se nevarnost, da celice pregorijo. V tem primeru se v telesu ustvarijo endokanabinoidi, iz katerih živčne celice izločujejo kanabinoide in posledica tega je umiritev živčevja. Upočasni se sproščanje nevrotransmiterjev, sledi sprememba v razpoloženju, apetitu, intenziteti bolečine in spominu. V situaciji ko telo izloči veliko količino kanabinoidov nastopi izguba spomina. Gre za obrambni mehanizem telesa v izrednih okolišinah kot so nesreče in drugu stresni dogodki.

Čeprav obstaja ogromno člankov na to temo, še vedno obstajajo velike verzeli v našem razumevanju kanabinoidov in endokanabinoidnega sistema. Medtem, ko se moramo še vedno veliko naučiti je jasno, da endokanabinoidni sistem signalizacije igra zelo pomembno vlogo pri vzdrževanju našega splošnega zdravja. Razvil se je z namenom, da nam pomaga preživeti hitre spremembe v okolju in deluje kot nekakšen most med telesom in umom. Poleg zdravljenja fizičnih poškodb in bolezni nam pomaga, da se lahko učinkovito spopadamo s psihičnimi težavami.