konopljina smola cbd smola cbd pasta

Konopljina smola: Temeljni kamen družine CBD

Kaj je konopljina smola?
Izbira topila in metoda ekstrakcije
Sestavine
CBD smola, CBD pasta, CBD olje – kakšna je razlika?
»Entourage« efekt učinkovin industrijske konoplje
CBD in sodobna znanost
Pogled v zgodovino in pravna regulativa tukaj in zdaj
Uporaba konopljine smole

Kaj je konopljina smola?

Konopljina smola je izvleček zelenih delov (cvetov in/ali listov) rastline konoplje z visoko vsebnostjo kanabinoidov. Konopljino smolo pripravimo z ekstrakcijo učinkovin konoplje s pomočjo izbranega topila. Poznamo tudi tehnike, kjer se za koncentriranje konopljinih učinkovin uporablja toploto, vodo in/ali stiskalnico/pritisk.

Smola, ekstrahirana iz nelegalnih sevov konoplje, navadno vsebuje THC v količinah, višjih od trenutno zakonsko dovoljene mejne vrednosti 0,2 % v končnem izdelku, zato se pogovorno imenuje tudi THC smola. Smolo, izluženo iz cvetov in/ali listov popolnoma legalne industrijske konoplje, pa poznamo pod imenom CBD smola oz. CBD pasta.

Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.), ang. hemp, je produkt zgodovine križanja različnih vrst konoplje, zaradi česar se količina THC-ja ne povzpne nad dovoljeno mejo 0,2 % v suhi snovi rastline. Industrijska konoplja je dovoljena in vpisana v uradni seznam sort kmetijskih rastlin Skupni katalog sort EU.

Konopljina smola razlicne koncentracije CBD

Izbira topila in metoda ekstrakcije

Kakovost konopljine smole kot ekstrakta je zelo odvisna od izbranega topila in metode ekstrakcije. Pred začetkom procesa moramo poznati lastnosti tistih aktivnih sestavin, katerih učinek nas zanima.

Osnovno načelo ekstrakcije je namreč »sorodno se raztaplja v sorodnem«, kar pomeni: polarne komponente (topne v maščobah) se raztapljajo v polarnih topilih, za nepolarne sestavine (topne v vodi) pa velja ravno obratno.

CBD in ostali naravno prisotni kanabinoidi, ki jih najdemo v industrijski konoplji, so hidrofobne molekule ‒ niso topni v vodi, zato se dobro topijo v (polarnih) topilih, kot so na primer alkohol, butan, ogljikov dioksid (CO2) itd.

Najčistejši konopljin ekstrakt pridobimo s superkritično CO2 ekstrakcijo. Slednja, v primerjavi z alkoholno in butansko ekstrakcijo, ne pušča nikakršnih primesi. Poleg tega nikakor ne smemo pozabiti na vprašanje kakovosti izbranih delov rastline, ki jih zdrobljene ali peletirane vstavimo v ekstrakcijsko posodo.

Konopljina smola Hempika je ekstrahirana s sodobno in najčistejšo (okolju najprijaznejšo) metodo – s superkritičnim ogljikovim dioksidom. Še več, biomasa (industrijska konoplja) je ekološko gojena v Sloveniji in na Hrvaškem v skladu s smernicami dobre kmetijske in nabiralne prakse (ang. GACP). Slednje določajo pravila gojenja rastlin, njihovega sušenja in shranjevanja skupaj z ustreznimi higienski standardi in zagotavljanjem sledljivosti celotnega procesa.

Priporočilo za pridobivanje ekstraktov iz konoplje s superkritično CO2 ekstrakcijo je Nemški zvezni inštitut za zdravila in medicinske pripomočke celo vključil v svojo monografijo DAB 2019.

Sestavine

Koncentracija ene ali več sestavin konopljine smole je prvenstveno odvisna od vrste konoplje, starosti rastline, metode ekstrakcije in tajnih procesnih parametrov le-te.

Konoplja izjemno (o)čisti zemljo, na kateri uspeva, zato je zelo pomembno upoštevati, v kakšnih standardih je gojena. Če izvzamemo morebitne pesticide, zaostala topila, težke kovine, fitofarmacevtska sredstva in druge posledice nepravilnih postopkov ekstrakcije ali onesnaženosti tal, je konopljina smola v večini primerov sestavljena iz naslednjih molekul:

  • Fitokanabinoidi: aktivne, terpenofenolne spojine, ki jih najdemo v konoplji in v manjši količini v nekaterih drugih rastlinah (hmelj, pegasti badelj, ashanti poper, črni poper, bazilika, mehiški origano itd.). Zaradi izjemne podobnosti zgradb molekul fitokanabinoidi v našem telesu aktivirajo enake receptorje kot endokanabinoidi (endokanabinoidi so človeku lastni kanabinoidi, ki jih telo naravno proizvaja in služijo kot signalne molekule, s pomočjo katerih se celice, tkiva in organi sporazumevajo). To je glavni razlog, da konoplja nakazuje izjemen terapevtski potencial. Do sedaj so v konoplji identificirali preko 144 različnih kanabinoidov.
  • Terpeni: aktivne, terpenofenolne, vodotopne učinkovine, ki dajejo vsem rastlinam njihov prepoznaven vonj. Proizvedeni so v trihomih, istih žlezah, kjer nastajajo kanabinoidi. Konoplja proizvede več kot 120 različnih terpenov. Od 10 do 30 odstotkov konopljine smole je sestavljene iz njih. Zanimivost: psi, trenirani za detekcijo konoplje, ne vohajo THC-ja, ampak terpene.
  • Flavonoidi: aktivne, vodotopne biološke sestavine, ki rastlinam dajejo njihovo barvo, privabljajo opraševalce, regulirajo rast, inhibirajo bakterijske in virusne encime ter rastline ščitijo pred žarki UV-B.
  • Ostalo: vitamini, aminokisline, ketoni, glikozidi, voda, rastlinski voski,…

Industrijska konoplja vsebuje skupno preko 1200 aktivnih bioloških učinkovin. Izmed vseh sta najbolj znana fitokanabinoida kanabidiol (CBD) in tetrahidrokanabinol (THC). Nepsihoaktiven kanabinoid CBD je najbolj zastopan fitokanabinoid v industrijski konoplji. Zaradi minimalnega deleža THC-ja (manj kot 0,2 % v končnem izdelku) izvleček iz takšne sorte ne povzroča omame. Ostali zelo pomembni oz. trenutno bolje raziskani fitokanabinoidi so še: THCA, THCV, CBDA, CBDV, CBG, CBGA, CBN, CBC itd. – vsak s svojstvenimi neposrednimi učinki na naš organizem.

CBD smola, CBD pasta, CBD olje – kakšna je razlika?

Po opravljeni ekstrakciji je naslednji korak v procesu standardizacija kanabinoidov. Vsebnost kanabinoidov moramo standardizirati zaradi zagotavljanja zadostne količine kanabidiola (CBD) in ohranjanja zakonsko dovoljene koncentracije tetrahidrokanabinola (THC).

Standardizirano vsebnost kanabinoidov konopljinega ekstrakta lahko dosežemo na več načinov:

  1. Destilacija ekstrakta: z destilacijo ekstrakta sicer lahko ohranimo THC v količinah, nižjih od trenutno zakonsko dovoljene mejne vrednosti, vendar tekom procesa žal izgubimo tudi nekaj preostalih konopljinih učinkovin.
  2. Dodajanje prečiščenega ekstrakta: ekstraktu celotnega spektra dodamo prečiščen konopljin ekstrakt z visoko vsebnostjo CBD-ja. Ekstrakt ohrani vse svoje učinkovine.
  3. Dodajanje voskov, olj in/ali masel: konopljina smola ohrani vse svoje učinkovine in postane nekoliko bolj tekoča.
  4. Kombinacija več načinov: ekstraktu dodamo prečiščen konopljin ekstrakt z visoko vsebnostjo CBD-ja in olja, voske in/ali masla. Ekstrakt ohrani vse svoje učinkovine, zagotovljeno pa je tudi lažje odmerjanje, saj je konopljina smola nekoliko bolj tekoča.

CBD pasta je prodajno ime za konopljino CBD smolo, pridobljeno iz industrijske konoplje, kateri so bila zaradi standardizacije učinkovin in lažjega odmerjanja dodani prečiščeni ekstrakti, olja, masla in/ali voski.

Standardizirana vsebnost učinkovin CBD paste Hempika je rezultat kombinacije več načinov standardizacije: ekstraktu širokega spektra kanabinoidov, pridobljenega s superkritično CO2 ekstrakcijo, so dodani prečiščen konopljin ekstrakt, kokosovo olje in čebelji vosek. Konopljina smola je na voljo v dispenzerju, ki omogoča natančno in varno odmerjanje tudi v izredno majhnih intervalih (vse tja do 0,01 ml).

V nasprotju s CBD pasto CBD olje oz. CBD kapljice pridobimo z raztopitvijo konopljinega ekstrakta z visoko vsebnostjo kanabinoidov v nosilnem (konopljinem) olju. Prav zaradi tega je CBD olje tekoče in ima nekoliko manjšo vsebnost kanabinoidov.

»Entourage« efekt učinkovin industrijske konoplje

Vsi CBD izdelki Hempika – z izjemo CBD izolata – vsebujejo konopljin ekstrakt celotnega spektra biološko aktivnih in neaktivnih učinkovin industrijske konoplje, tj. kanabinoidov, terpenov, flavonoidov, aminokislin, vitaminov itd.

Vse zgoraj omenjene učinkovine igrajo pomembno vlogo pri doseganju znanstveno dokazanega “entourage” efekta – učinkovito delovanje kanabinoidov (in drugih učinkovin) v sinergiji.

Naravni izvlečki celotnega spektra so v primerjavi bodisi z naravnimi izolati (tj. skrbno prečiščenimi naravnimi ekstrakti) bodisi s sintetičnimi kanabinoidi zaradi delovanja učinkovin v sinergiji (»entourage« efekta) bistveno bolj učinkoviti: znanstveniki so ugotovili, da za doseganje primerljivega učinka potrebujejo občutno manjšo količino naravnih izvlečkov celotnega spektra.

CBD in sodobna znanost

Leta 1937 so v ZDA sprejeli zakon o obdavčitvi konoplje (ang. Marihuana Tax Act), ki je zakonsko prepovedal posedovanje, promet in uporabo konoplje. Omenjeni zakon je bil sprejet navkljub oponiranju ameriškega zdravniškega združenja. Leta 1942 je bila konoplja celo odstranjena iz ameriške farmakopeje in njene uporabe v medicini in industriji je bilo tako do nadaljnjega (na svetovnem nivoju) počasi konec.

Šele laboratorijske izolacije posameznih kanabinoidov in predvsem kasnejše odkritje endokanabinoidnega sistema (odkritje slednjega štejejo za drugo največje odkritje v zgodovini medicine, takoj za uporabo sterilne tehnike) spodbudijo ponovno zanimanje za uporabo konoplje v medicinske namene in odprejo vrata znanstvenim raziskavam. Številni blagodejni učinki, zaradi katerih naj bi se konoplja kot zdravilo uporabljala skozi človeško zgodovino, kritično pretresajo sodobne znanstvene raziskave:

  1. HERPES: Klinične raziskave na ljudeh nakazujejo protibolečinski (analgetični) učinek krem s kanabinoidi.
  2. EPILEPSIJA: Konopljina smola z visoko vsebnostjo kanabidiola (CBD) in nizko vsebnostjo THC-ja dokazano zmanjšuje frekvenco epileptičnih napadov.
  3. KOSTNI RAK: Pregled strokovne literature na področju kostnega raka nakazuje, da endokanabinoidni receptorji izkazujejo velik potencial za morebitno zdravljenje kostnih metastaz.
  4. NEMELANOMSKI KOŽNI TUMORJI/STAROSTNE PEGE: Izsledki metaanalize in klinične raziskave na ljudeh nakazujejo, da aktivacija kožnega endokanabinoidnega sistema povzroči apoptozo (celično smrt) rakavih celic.
  5. BOLEZNI SRCA IN OŽILJA: Domnevo izjemnega kardioprotektivnega učinka kanabidiola (CBD) preprašujejo številne raziskave. Predvsem v ZDA kardiologi opozarjajo na morebitne izjemne kurativne in preventivne učinke CBD-ja v povezavi s srčnim infarktom in aterosklerozo.
  6. MOŽGANSKA KAP: Kanabinoidi (predvsem CBD) bi v prihodnosti lahko bili uporabljeni bodisi kot nevroprotektivno sredstvo pri ljudeh z nagnjenostjo k možganski kapi bodisi kot zdravilo za lajšanje posledic možganske kapi.
  7. SLADKORNA BOLEZEN (DIABETES): Raziskave na živalih nakazujejo inhibitoren učinek kanabidiola (CBD) na pojav sladkorne bolezni tipa 2. Nakazujejo tudi inhibitorne učinke na sproščanje limfocitov ob vnetju slinavke (povečanje možnosti »preživetja« slinavke pri sladkorni bolezni tipa 1).
  8. ARTRITIS: Raziskave na živalih nakazujejo inhibitoren učinek CBD-ja na razvoj bolezni.
  9. ALZHEIMERJEVA IN PARKINSONOVA BOLEZEN: Znanstveniki domnevajo, da je deformacija tau proteina oz. oblikovanje ploščic, najdenih v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo (vozli omenjenega proteina naj bi se nalagali v možganih in sčasoma preprečili prenos hranljivih snovi v nevrone), posledica nevrokemičnih oz. vnetnih sprememb v organizmu. Podoben mehanizem je prepoznan tudi v primeru Parkinsonove bolezni. Izsledki metaanalize nakazujejo na morebitne izjemne kurativne in preventivne učinke CBD-ja; kanabidiol (CBD) naj bi namreč učinkovito inhibiral tau protein.
  10. SHIZOFRENIJA/DEPRESIJA: Klinične raziskave na ljudeh nakazujejo, da CBD posredno vpliva na »dvig« nivoja endokanabinoidne molekule anandamida v našem telesu in posledično lajša simptome shizofrenije in depresije.
  11. RAK NA MOŽGANIH IN DRUGE OBLIKE RAKA: Raziskave na živalih nakazujejo inhibitoren učinek CBD-ja na rast rakavih celic.
  12. LUSKAVICA IN PSORIAZA: Klinične študije na ljudeh in študije primera nakazujejo, da je kanabidiol (CBD) lahko varen in učinkovit način lajšanja simptomov psoriaze ter nekaterih drugih vnetnih kožnih obolenj. CBD naj bi tudi upočasnil proizvajanje kožnih celic (keratinocitov) in uravnotežil kožni cikel pri ljudeh s psoriazo, kar naj bi delno preprečevalo nastajanje psoriatičnih plakov oz. plošč.
  13. AVTIZEM: Izsledki metaanalize, objavljene avgusta 2020, nakazujejo, da kanabinoidi kažejo obetavne učinke pri lajšanju nekaterih simptomov motenj avtističnega spektra (nenavadno vedenje, motnje spanja, hiperaktivnost itd.), njihova učinkovitost pri lajšanju jedrnih znakov (tj. nezmožnost razumevanja socialne komunikacije, omejeno zanimanje itd.) pa ostaja pretežno neznana. V zaključku omenjene metaanalize je poleg tega izpostavljeno, da sta se uporaba zdravil in odmerek le-teh po obravnavi s kanabinoidi zmanjšala.
  14. MIGRENA: Pregled strokovne literature nakazuje na obstoj deficita v endokanabinoidnem sistemu, kar naj bi bil eden od poglavitnih vzrokov za migreno in druga obolenja, pri katerih naj bi nevroprotektivna vloga kanabidiola (CBD) igrala pomembno vlogo (fibromialgija, sindrom razdražljivega črevesa itd.).
  15. MULTIPLA SKLEROZA: Klinične raziskave na ljudeh nakazujejo, da naj bi CBD lajšal simptome spastičnosti in/ali depresije kot pogoste sopotnice omenjene bolezni.

Vsi CBD izdelki Hempika so proizvedeni v skladu s standardi dobre proizvodne prakse (ang. GMP). Koncentracija kanabinoidov v izdelkih je standardizirana. Slednje potrjujejo analizni certifikati, izdani v akreditiranem laboratoriju ISO/IEC 17025. Analizni certifikati so izdelani za vsako novo serijo proizvodov.

Pogled v zgodovino in pravna regulativa tukaj in zdaj

Konopljino smolo so sprva izdelovali ročno in brez uporabe topil. Končni izdelek poznamo pod imenom hašiš. Iz cvetov so s tresenjem najprej odstranili trihome (žleze, kjer nastajajo kanabinoidi) in jih s stiskanjem spremenili v končni izdelek.

Prizadevanja za izolacijo učinkovin v konoplji so bila dobro dokumentirana šele v devetnajstem stoletju, ekstrakti konoplje in tinkture pa so bili vključeni tako v britansko kot tudi ameriško farmakopejo.

Poleg v tem članku že omenjenih v ZDA sprejetih zakonov velja omeniti tudi Enotno konvencijo OZN o mamilih (1961), ki je imela pomembno vlogo pri ustvarjanju mednarodnega nadzornega sistema. Konoplja, hašiš in ekstrakti ali tinkture konoplje so bili razvrščeni v prvo skupino prepovedanih snovi v omenjeni konvenciji. V prvi skupini prepovedanih snovi v omenjeni konvenciji sta konoplji družbo delala heroin in opij.

90. leta 20. stoletja niso prinesla zgolj odkritja endokanabinoidnega sistema in preporoda zanimanja za uporabo konoplje v medicinske namene, ampak tudi (ponovno) povečanje interesa ljudi za pridelavo, predelavo in uporabo izdelkov iz industrijske konoplje (hrana, obleke, kozmetika itd.). Za ekstrakcijo učinkovin industrijske konoplje se je začelo uporabljati sodobne metode ekstrakcije in popolnoma legalna konopljina smola se je kot živilo začela uporabljati v vsakdanjem življenju.

Januarja 2019 je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) vse kanabinoide v prehrani oz. prehranskih dodatkih uvrstila v kategorijo t. i. »Novel food« (slo. Nova živila). Nova živila so definirana kot živila in živilske sestavine, ki se na območju EU pred 15. majem 1997 niso uporabljala v večjem obsegu oz. se proizvajajo z metodami, ki jih prej nismo poznali oz. uporabljali za proizvodnjo teh izdelkov.

Leta 2020 je prineslo številne pomembne institucionalne odločitve in premike na področju industrijske konoplje in konoplje na sploh, in sicer:

  1. Sodišče Evropske Unije je dne 19. 11. 2020 sprejelo revolucionarno sodbo (št. zadeve: C-663/18), v kateri na podlagi predloženih dokumentov spisa med drugim ugotavlja, da “CBD iz postopka v glavni stvari na podlagi razpoložljivih znanstvenih podatkov nima psihotropnih učinkov in škodljivega vpliva na zdravje ljudi; ne more biti opredeljen kot narkotik v okviru Enotne konvencije OZN o mamilih.”
  2. Evropska komisija (tudi na podlagi omenjene sodbe sodišča Evropske Unije) odloči, da molekule CBD-ja ne opredeli kot narkotik v okviru Enotne konvencije OZN o mamilih in posledično nadaljuje presojo prijav po pravilih postopka »Novel food«.
  3. Komisije ZN za droge je dne 2. 12. 2020 na svojem triinšestdesetem zasedanju (na predlog Svetovne zdravstvene organizacije) med drugim sprejela odločitev, da konoplja, hašiš in ekstrakte ali tinkture konoplje črtajo iz Tabele IV Enotne konvencije o mamilih (iz leta 1961). Slednje na široko odpira vrata nadaljnjim raziskavam uporabe konoplje v medicinske namene in posredno nadaljnjim de-regulativnim premikom na področju konoplje kot take.

Uporaba konopljine smole:

V znanstvenih raziskavah konopljine ekstrakte celotnega spektra biološko aktivnih in neaktivnih učinkovin aplicirajo na različne načine:

  1. Topično: vmešane v kreme, losjone in druge pripravke za kožo.
  2. Oralno/sublingvalno: izsledki raziskav nakazujejo, da naj bi bila absorpcija učinkovin najučinkovitejša, če se konopljina smola za nekaj časa zadrži pod jezikom (raziskave poročajo o 20‒40-% absorpciji kanabinoidov). Učinek naj bi se dosegel po 15‒60 minutah, vrh učinka pa v dveh urah po zaužitju. Razpolovna doba kanabinoidov v telesu naj bi bila od 6 do 8 ur, učinek presnavljanja v jetrih pa zanemarljiv.
  3. Rektalno: izsledki raziskav nakazujejo na 40‒60-% absorpcijo kanabinoidov ob uporabi rektalnih svečk. Učinek naj bi se dosegel po 15‒30 minutah. Pri rektalni uporabi naj bi se izognili presnavljanju kanabinoidov v jetrih. Trenutno se rektalna uporaba uporablja le poskusno, saj znanstveniki še vedno ne vedo, kolikšen delež učinkovine doseže krvni obtok.

Konopljina smola v dispenzerju z navojem

V raziskavah znanstveniki terapijo vedno začnejo počasi (z nizkimi odmerki) in odmerke postopoma povečujejo. Začetni nizki dnevni odmerek navadno razdelijo na dva ali tri še manjše: jutranjega, popoldanskega in večernega. Vsakih nekaj dni (ali tedensko) odmerek koračno povečujejo in to počnejo, dokler ne posamezniki “ugotovijo” svojega optimalnega odmerka. Ugotovili so namreč, da za odmerjanje konopljinih izvlečkov ne velja pravilo ene količine, prave za vse – ravno obratno, vprašanje odmerjanja se je izkazalo za zelo individualno in specifično za vsakega posameznika.

Svetovna zdravstvena organizacija (ang. WHO) je leta 2018 na podlagi znanstvenih objav objavila poročilo z naslovom »Cannabidiol (CBD) Critical Review Report«, v katerem ugotavlja, da molekula kanabidiola (CBD) ob normalni uporabi ne povzroča stranskih učinkov, v primeru prekomernih količin pa naj bi bili le-ti minimalni (tj. utrujenost, diareja, sprememba apetita itd.). Ne pojavijo se pri vsakem posamezniku in izginejo ob zmanjšanju količine. Svetovna zdravstvena organizacija poleg tega ugotavlja tudi, da CBD ne povzroča pretiranega sproščanja dopamina in je popolnoma nepsihoaktiven (»Ali lahko postanem zasvojen od CBD-ja?«); »evforija«, ki je običajno povezana z zasvojenostjo pri drogah, kot so na primer opiati, ni prisotna.

CBD in drugi fitokanabinoidi se v jetrih metabolizirajo s pomočjo citokromov P450 (družino jetrnih encimov, ki s kisikom razstrupljajo kemične snovi v zdravilih), kar lahko ob znatnih količinah oz. visokih odmerkih povzroči toksične učinke nekaterih zdravil, zmanjša njihov farmakološki učinek oz. povzroči nezaželen učinek le-teh. Učinek presnavljanja manjših odmerkov v jetrih (posamezne znanstvene raziskave majhne odmerke definirajo do 0,5 mg CBD/kg/dan oz. do 1,0 mg CBD/kg/dan) naj bi bil zanemarljiv. Svetovna zdravstvena organizacija v zgoraj omenjenem poročilu v primeru rednega jemanja zdravil pred začetkom redne uporabe izvlečkov iz konoplje priporoča posvetovanje z osebnim zdravnikom.

Zanimivost: V primeru nekaterih bolezenskih stanj naj bi endokanabinoidni sistem za izravnavo potreboval od 5 do 6 tednov, zato sta potrebni potrpežljivost in zmerna vztrajnost.

Avtor: D. L.

BODITE NA TEKOČEM.

Bodite na tekočem z novimi članki, izdelki, akcijami in vsemi ostalimi zakladi planeta Hempika. Vredno je.

Piškotke uporabljamo za zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje.