Najverjetneje ste za CBD (kanabidiol) že slišali, saj o njem lahko vsakodnevno zasledimo številne novice – najnovejše raziskave, preprečevanje epileptičnih napadov, lajšanje dermatoloških težav in seveda uravnovešeno delovanje endokanabinoidnega sistema.
Zakaj pa je CBD tako popularen? Kaj sploh je CBD? Vse to in še več boste izvedeli v nadaljevanju prispevka.
Kaj je CBD (kanabidiol)?
Kanabidiol ali krajše CBD je nepsihoaktiven kanabinoid in le en izmed več kot 140-ih do sedaj identificiranih v rastlini konoplje (Cannabis Sativa L.). CBD je tudi najbolj zastopan fitokanabinoid v industrijski konoplji in ga je moč najti v vršičkih oz. trihomih vseh sort konoplje.
Povprečna koncentracija CBD-ja v rastlini je zelo odvisna od sorte in rastnih pogojev. V industrijski konoplji je ta nekje med 0,5 in tremi odstotki, pri zakonsko prepovedanih pa so vrednosti ponavadi nižje, ni pa nujno. Zaradi minimalnega deleža THC (manj kot 0,2%) je izvleček iz takšne sorte konoplje povsem varen za uporabnika, saj je nepsihoaktiven.
CBD in THC
THC velja za “zloglasni” kanabinoid, saj je prav zaradi njegovih psihoaktivnih učinkov uporaba konoplje prezirana in marsikje celo prepovedana. Čeprav je danes teh predsodkov čedalje manj, pa zakonodaja še vedno ne dovoljuje da je vsebnost THC višja kot 0,2%. Navkljub majhni vsebnosti pa je njegova prisotnost več kot zaželjena, saj imata THC in CBD skupaj veliko večji terapevtski potencial in širši “nabor” blagodejnih učinkov kot le sam CBD.
Za razliko od THC-ja, CBD namesto na centralno, učinkuje predvsem na periferno živčevje in imunski sistem ter ne povzroča omame. Na splošno lahko rečemo, da CBD pomaga pri obnovi uravnoteženega delovanja endokanabinoidnega sistema. Ta pa ima med drugim tudi velik vpliv na delovanje možganov (zaznavanje bolečine, gibanje, čustva in spanje).
Kako deluje CBD?
To je vprašanje, na katerega odgovor se nenehno dopolnjuje, saj se pojavlja vedno večje število raziskav o kanabidiolu. Za zdaj lahko povemo, da je CBD pleiotropno zdravilo, saj ima veliko blagodejnih učinkov, katere doseže preko različnih molekularnih poti (teh naj bi bilo preko 65).
Kanabidiol (CBD) zelo blago vpliva na kanabinoidna receptorja CB1 in CB2 (za razliko THC-ja), ampak ima večji vpliv na nekatere ne-kanabinoidne receptorje in ionske kanale. CBD deluje tudi preko različnih receptorsko neodvisnih poti, na primer z odlašanjem “ponovnega prevzema” endogenih nevrotransmiterjev (kot sta anandamid in adenozin) in s spodbujanjem ali zaviranjem vezave delovanja nekaterih G-proteinskih receptorjev.
Serotoninski receptorji
V visokih koncentracijah, kanabidiol neposredno aktivira 5-HT1A receptorje. Ti beljakovinski receptorji so vpleteni v vrsto bioloških in nevroloških procesov, vključujoč anksioznost, zasvojenost, apetit, spanje, zaznavanje bolečin, slabost, bruhanje, itd.
5-HT1A je član družine 5-HT receptorjev, kateri so aktivirani s pomočjo serotonina. 5-HT receptorji se nahajajo tako v centralnem kot tudi perifernem živčevju. Odgovorni so za številna intracelularna kemična sporočila, ki sprožijo ali zaviralni ali spodbujevalni učinek (odvisno od kemičnega konteksta sporočila).
CBDA (kanabidiolna kislina), je prekurzor CBD-ja in ima velik vpliv na 5-HT1A receptorje (celo večji kot CBD). Z raziskavami ugotavljajo, da je tako CBD kot tudi CBDA močan antiemetik in z vezavo na 5-HT1A receptorje tako uspešno lajšata simptome slabosti.
Vaniloidni receptorji
CBD neposredno interagira z raznoraznimi ionskimi kanali, kar se odraža s sproščanjem terapevtskega potenciala. Kanabidiol se veže tudi na TRPV1 receptorje, ki prav tako delujejo kot ionski kanali. Zanje je znano, da sodelujejo pri zaznavanju bolečin, vnetij in telesne temperature.
TRPV1 je med znanstveniki znan kot “vaniloidni receptor”, poimenovan po vaniliji, katera vsebuje eugenol – esencialno olje, ki ima antiseptične in analgetične lastnosti ter pripomore k čiščenju zamašenih krvnih žil. Na TRPV1 receptorje se vežeta tudi Anandamid (endogeni kanabinoid) in kapsaicin, ki ga najdemo v pekočih paprikah in feferonih.
Torej, kako deluje CBD na TRPV1 receptorje? Kanabidiol z vezavo na TRPV1 receptorje pripomore k zaznavanju bolečine, posledično pa jo tudi lajša.
GPR55 receptorji
V kolikor kanabidiol neposredno aktivira 5-HT1A receptorje in številne TRPV ionske kanale, raziskave nakazujejo, da CBD deluje kot antagonist, ki blokira ali deaktivira G-proteinski receptor GPR55.
GPR55 je zelo razširjen v možganih, še posebej v malih možganih. Zaslužen je za regulacijo krvnega tlaka, gostoto kosti ter številnih fizioloških procesov. Prav tako spodbuja osteoklastno celično aktivnost, kar lahko pripomore k lažji resorpciji kosti.
CBD je antagonist GPR55 receptorjev, ki glede na raziskavo leta 2010 z blokiranjem signalizacije lahko zmanjša resorpcijo kosti in zavira razvoj rakavih celic – katerih razvoj “aktiviran” GPR55 receptor lahko celo spodbuja.
PPARs receptorji
PPARs receptorje (nuklearni receptorji) lahko najdemo na površini celičnih jeder in lahko pripomorejo k zatiranju nastanka rakavih celic ter imajo sposobnost, da pri rakavih celicah v pljučih spodbudijo regresijo tumorjev. Aktivacija teh receptorjev spodbudi tudi degradacijo amiloid-beta plaket – ključne molekule povezane z nastankom Alzheimerjeve bolezni. PPAR receptorji prav tako skrbijo za regulacijo genov, vključenih v energetsko homeostazo, absorpcijo lipidov, občutljivost inzulinskega pretoka ter številnih funkcij našega metabolizma.
CBD torej lahko pripomore k lajšanju simptomov Alzheimerjeve bolezni in številnih težav povezanih z diabetesom.
Kako deluje CBD kot zaviralec ponovnega prevzema?
Kako se kanabidiol veže na receptorje? Najprej s pomočjo transportnega proteina maščobnih kislin (v nadaljevanju FABP), preide skozi celično membrano in spremlja razne lipidne molekule v notranjost celice. Tako CBD kot tudi THC modulirata receptorje na površini malih možganov, kar spodbudi regulacijo ekspresije genov in mitohondrične aktivnosti.
Izkazalo se je, da je kanabidiol zelo podoben trem vrstam FABP in z endokanabinoidi “tekmuje” za enake transportne molekule. Ko je anandamid (endokanabinoid) v notranjosti celice se s pomočjo amidne hidrolaze maščobnih kislin razgradi. CBD ta proces “zmoti” in omeji dostop anandamida do molekul FABP. Rezultat tega je povečanje nivoja endokanabinoidov v možganskih sinapsah, kar lahko pripomore k boljšim nevroprotektivnim učinkom pri epileptičnih napadih.
Protivnetne in anti-anksiozne učinke CBD-ja lahko deloma pripišemo zatiranju ponovnega prevzema adenozina, saj se tako večje količine zadržijo v možganih in spodbudijo aktivnost receptorjev A1A in A2A. Ta receptorja imata ključno vlogo pri kardiovaskularnih funkcijah (miokardična regulacija porabe kisika in pretok krvi skozi koronarne arterije) in nam nudijo širok spekter protivnetnih lastnosti v naših telesih.
CBD kot alosterični modulator
CBD prav tako deluje kot alosterični modulator, kar pomeni, da lahko spodbudi ali zavre prenos signalov receptorjev na način, da spremeni obliko samega receptorja.
Avstralski znanstveniki poročajo, da CBD deluje kot pozitivni alosterični modulator GABA-A receptorja. To pomeni, da kanabidiol interagira z GABA-A receptorji na način, da ta izboljša vezavno afiniteto glavnega endogenega agonista (gama aminomaslena kislina – GABA), ki je glavni zaviralni živčni prenašalec v centralnem živčnem sistemu sesalcev.
GABA receptorji prav tako posredujejo sedativne učinke Diazepam-a in preostalih benzodiazepinov, ki predvsem lajšajo tesnobo in strah. CBD pa blaži anksioznost tako, da spremeni obliko GABA-A receptorjev in s tem poveča njihove sprostitvene učinke.
Kanadski znanstveniki so kanabidiol identificirali kot negativni alosterični modulator CB1 kanabinoidnih receptorjev, katere v največjih količinah lahko zaznamo v možganih in centralnem živčevju. Čeprav se CBD neposredno ne veže na CB1 receptorje kot THC, kanabidiol alosterično interagira z receptorji in jim do te mere spremeni obliko, da le-tem zmanjša zmožnost vezave THC-ja nanje. To se odraža tudi kot zmanjšan psihotropni učinek THC-ja (ob souporabi CBD-ja).
Kako se CBD pridobiva?
Kot smo že omenili, je CBD v največjih količinah moč najti v vršičkih (cvetovih) skoraj vseh sevov konoplje. Že pred tisočletji so CBD in ostale kanabinoide pridobivali z namakanjem konoplje v olja (konopljin macerat), s pripravo čajev, kot tudi s kajenjem – le da takrat niso vedeli kaj je CBD oziroma kaj sploh so kanabinoidi.
Dandanes se še vedno uporabljajo tovrstne metode za pridobivanje/izkoriščanje CBD-ja in preostalih kanabinoidov, z radovednostjo in napredkom tehnologije pa so te metode postale precej učinkovitejše kot nekoč.
Najučinkovitejša in hkrati tudi najmanj “nevarna” je superkritična CO2 ekstrakcija. Pri tovrstni metodi je proizvod (ekstrakt) popolnoma čist in brez kakršnihkoli škodljivih primesi, saj ogljikov dioksid po ekstrakciji izhlapi nazaj v lovilno posodo za ponovno uporabo.
Nekoliko manj učinkovita in tudi nekoliko nevarna metoda ekstrakcije je narejena s pomočjo alkohola (etanol). To metodo smo označili za “nevarno” zaradi tega ker lahko pri nepravilnem ravnanju pride celo do eksplozije, pri nepravilnem ekstrahiranju pa v ekstraktu lahko ostanejo neželene škodljive snovi. Takšnega načina se navadno poslužujejo le “domači mojstri”.
Pogosto uporabljena je tudi butanska ekstrakcija CBD-ja. Kot že samo ime pove, se pri tej metodi uporablja butan (plin). Velja za najhitrejšo, najmanj učinkovito kot tudi najmanj “čisto” metodo.
Skoraj vsi domači ponudniki na trgu ponujajo izdelke, za katere navajajo, da je bila surovina pridelana v Sloveniji na ekološki način, konopljino smolo pa pridelujejo z različnimi tehnikami ekstrakcije.
Pri Hempiki je na prvem mestu kvaliteta ter zadovoljstvo. Zaradi tega so naši konopljini CBD izdelki narejeni s sodobno in najčistejšo medodo – superkritično CO2 ekstrakcijo.
Ali je CBD legalen?
CBD (kanabidiol) je trenutno “deloma” legalen. Deloma?
Nedolgo nazaj, so CBD v prehrani oziroma prehranskih dodatkih uvrstili v kategorijo t.i. “Novel food“, kar izrecno prepoveduje njegovo uporabo v tovrstnih izdelkih. “Novel food” se definira kot prehrana, ki nima zabeležene zgodovine uporabe ali pa se proizvaja z metodami, katerih prej niso poznali oziroma uporabljali za proizvodnjo teh izdelkov. Kot smo že prej omenili, so CBD (in seveda tudi preostale kanabinoide) izkoriščali že tisočletja, vendar takrat niso vedeli kaj kanabinoidi sploh so. Kot zanimivost – šele leta 1940 so odkrili prvi kanabinoid (CBN).
Pred tem smo omenili tudi konopljin macerat, katerega se proizvaja z namakanjem delcev konoplje (predvsem vršičkov) v olje. Z razvojem tehnologije takšne metode niso več potrebne, saj nam moderna tehnologija omogoča veliko boljši izkoristek – končni izdelek pa je skoraj enak, le z nekoliko višjo vsebnostjo kanabinoidov kot sicer (ekstrakt se navadno razredči v olju in tako se pridobi zelo podoben izdelek konopljinemu maceratu).
Trenutno pa se pojavljajo novice o prepovedi uporabe naravnih kanabinoidov (CBD, CBDA, THC, CBN,…) saj jih farmacija želi nadomestiti s sintetičnimi – kateri pa še zdaleč niso tako učinkoviti kot naravni.
Razlog za to prepoved naj bi bila konvencija o prepovedanih drogah, podpisana v New Yorku dne 30. marca 1961, v kateri prepovedujejo uporabo ekstraktov narejenih iz konopljinih cvetov (vršičkov) – predvsem je ta prepoved bila mišljena zaradi psihoaktivnih učinkov konoplje (cannabis), ne pa zaradi vsebnosti CBD. Zanimivost, oziroma kar dejstvo je, da leta 1961 sploh niso še poznali ne molekulske strukture CBD-ja, kaj šele njegovih učinkov. To se je začelo spreminjati šele leta 1963, ko je izraelski znanstvenik Raphael Mechoulam identificiral ter definiral molekulsko strukturo CBD. Kmalu zatem so se začele pojavljati raziskave o učinkih CBD, ki pa jih je v zadnjem desetletju bistveno več, kot jih je bilo takrat, a o raziskavah nekoliko več kasneje.
CBD – kam gre zakonodaja?
Z novo zakonodajo so precej omejili uporabo ter pridelavo konopljinih izdelkov z vsebnostjo kanabinoidov, s časom pa jih kot kaže želijo nadomestiti celo s sintetičnimi. Česar pa se “stroka” ne zaveda (ali pa si le zatiska oči pred resnico ter skrbi le za lastne denarnice) je to, da so sintetični kanabinoidi povzročili že kar precejšnje število smrtnih žrtev – za razliko, v celotni zgodovini človeštva ni zabeležene nobene neposredne smrti, ki bi jo povzročili naravni kanabinoidi.
CBD in raziskave
Zanimanje za uporabo CBD v terapevtske namene se med znanstveniki, zdravniki in tudi uporabniki iz leta v leto skokovito povečuje, predvsem zaradi številnih pozitivnih učinkov na naše telo in razcveta različnih izdelkov iz industrijske konoplje.
Vedno več študij kaže potencialno terapevtsko rabo pri zdravljenju in lajšanju številnih obolenj in simptomov. Zaradi svojih terapevtskih učinkov je bil CBD predmet raziskav pri epilepsiji, shizofreniji, depresiji, tesnobi, psihični nestabilnosti, diabetesu, nevroloških boleznih, rakavih obolenjih, slabosti, vnetjih in številnih drugih obolenjih.
Ugotovljeno pa je bilo, da CBD olje izkazuje terapevtske učinke pri nespečnosti in stresu, shizofreniji, raku, distoniji in diskineziji, epilepsiji, multipli sklerozi, alzheimerjevi bolezni, ishemiji, diabetesu, vnetnih obolenjih, čezmerni teži, ščitenju živčevja, bruhanju, hepatitisu, poškodbi jeter in možganov, sepsi, alergijah in astmi ter številnih kožnih kot tudi zdravstvenih težavah.
Kanabidiol (CBD) kljub široki uporabi nima stranskih učinkov in ni zdravju škodljiv. Poleg tega je bilo dokazano, da nevtralizira opojne učinke THC-ja, kot so preganjavica, pozabljivost in tesnoba, saj deluje kot njegov antagonist. Oba (CBD in THC) sta med najbolj zastopanimi in raziskanimi kanabinoidi v konoplji.
Učinki CBD
- analgetični – lajša bolečine
- antibakterijski – uničuje in zavira rast bakterij
- antidiabetik – znižuje raven sladkorja v krvi
- antiemetični – blaži bruhanje in slabost
- antiepileptični – zmanjšuje napade in krče
- protivnetni – blaži vnetja
- anti-ishemični – zmanjšuje tveganje za zamašitev arterij
- proti-proliferacijski – zavira rast tumorjev in rakavih celic
- antipsoriatični – blaži luskavico
- antipsihotični – pomirja in blaži psihoze
- antispazmodični – sprošča krče v mišicah
- anksiolitični – lajša tesnobo
- kostnostimulativni – spodbuja rast kosti
- imunosupresivni – deluje na imunski sistem
- antiprokinetični – blaži krče v tankem črevesju
- nevrozaščitni – varuje živčni sistem pred degeneracijo
Konopljini CBD izdelki
Konopljina smola, bogata s kanabidiolom (CBD), se lahko uporablja v čisti obliki ali pa za izdelavo CBD kapljic, mazil, pršil ter raznoraznih kozmetičnih izdelkov.
Najbolj razširjen in poznan konopljin izdelek so CBD kapljice, kjer je izvleček (smola) zmešan v nosilnem olju, pogosto tudi v konopljinem. Sledijo raznorazni kozmetični izdelki, kot so šamponi, mila, negovalne kreme, pa tudi terapevtska mazila. Marsikje po svetu pa lahko zasledimo številna prehranska dopolnila v obliki žvečilk, bombonov, čokolad,…, a žal so v Sloveniji takšni izdelki prepovedani.
Interakcija CBD z drugimi zdravili
Kadar zaužijemo CBD ali kateri drugi fitokanabinoid, pride ta v jetra, kjer lahko interagira z več zdravili tako, da zavre aktivnost citokromov P450 (družina jetrnih encimov, ki s kisikom razstrupljajo kemične snovi v zdravilih). To lahko povzroči toksične učinke zdravil, zmanjšan farmakološki učinek in neželen ter nepredvidljiv učinek zdravila. Ugotovili so, da enak odmerek kemoterapije ali antiepileptikov proizvede povečanje plazemske koncentracije metabolitov teh zdravil. Če sočasno uživamo še CBD, je nujno zmanjšati odmerek zdravil da bi preprečili neželene stranske učinke. Sicer pa majhni odmerki kanabidiola ne vplivajo na delovanje teh encimov. Priporočljivo pa je, da se pred uporabo posvetujete z osebnim zdravnikom.
Priporočeni odmerki CBD
Zdravljenje s kanabinoidi zahteva individualno obravnavo, saj je učinek lahko drugačen pri vsakem posamezniku posebej. Zdravniki, ki svojim pacientom svetujejo izdelke z naravnimi kanabinoidi zagovarjajo preparate z višjo vsebnostjo CBD in nizko vsebnostjo THC, kot tudi obratno.
Začetni odmerek je priporočen pred spanjem, nato redno jemanje v presledkih dva do štirikrat na dan, v enakomernem časovnem razmaku(seveda je število dnevnih odmerkov pogojeno tudi s tem, kaj želite “tretirati”). Pogostost jemanja je pogojena glede na razpolovni čas kanabinoidov v telesu. Trajanje zdravljenja se seveda glede na težavo prilagaja individualno.
Pozitivne učinke pri zdravljenju najrazličnejših obolenj lahko pričakujemo le s preparati z znano vsebnostjo kanabinoidov. Le s takšnimi preparati se lahko tretira in prilagaja odmerek glede na potek bolezni. S kombinacijo različnih kanabinoidov se s pomočjo znanja in dozdajšnjih izkušenj lahko dosežejo izredno pozitivni učinki pri številnih bolezenskih stanjih.
Naravno proti sintetičnem
Kanabidiol je molekula z izjemnimi lastnostmi in potenciali. To je prepoznala tudi farmacija in izdelala sintetično obliko, ki je v nekaterih državah, vključno s Slovenijo, dovoljena in jo je mogoče dobiti na beli recept. Sintetičnega CBD pa nikakor ni mogoče primerjati z delovanjem naravno pridobljenega izvlečka.
Naravni ekstrakt namreč poleg CBD vsebuje še cel spekter kanabinoidov, terpenov, flavonoidov in drugih biološko aktivnih molekul. Te pomožne molekule povečajo afiniteto vezave CBD na receptor CB2, nekateri terpeni pa tudi sami aktivirajo te receptorje. Gre za sinergistično delovanje in s tem deluje naravna oblika učinkoviteje in v širšem spektru. Če pa upoštevamo še vlogo endokanabinoidnega sistema v našem telesu, je očitno, da je večplastno delovanje naravne oblike, upoštevajoč tudi cenovni vidik, velika prednost.
Avtor: L. O.
Viri: