Konoplja oz. zdravila s kanabinoidi so se znašla v središču pozornosti farmacije, potem ko so znanstveniki pred komaj nekaj desetletji odkrili, da imajo za to rastlino značilni kanabinoidi pomembno vlogo tudi v človeškem telesu.
Zdravila s kanabinoidi: raziskave
Najbolj raziskan je psihoaktivni kanabinoid delta-9-tetrahidrokanabinol ali THC. Zaradi njega je konoplja, sicer cenjena kot industrijska rastlina, tudi rekreativna droga. Pospešene raziskave v zadnjih letih pa odkrivajo vpliv drugih kanabinoidov na človekovo zdravje. Tako dobivamo znanstvene dokaze in podlage za to, kar »ljudska modrost« že dlje časa ve in uporablja, pravi Tanja Bagar, diplomirana mikrobiologinja z doktoratom iz biomedicinskih znanosti, ki se navdušuje nad kanabinoidi že vrsto let. Kot vodja raziskav in razvoja dela v podjetju Cerop v Prekmurju, vodi raziskovalno skupino Zeleni rudnik Pomurja in predava mikrobiologijo na Almi Mater Europaea. Lani pa so jo aktivirali tudi starši otrok z epilepsijo. Konoplja – predvsem njen kanabinoid kanabidiol (CBD) – se je namreč pokazala tudi kot možna terapija za to bolezen, vendar je treba razumeti njeno delovanje in predvsem za uporabo pri otrocih biti izredno pozoren na kvaliteto produktov iz konoplje oz. na kvaliteto zdravila s kanabinoidi.
Vloga endokanabinoidov v človeškem telesu
Vedeti moramo, da je naše telo sposobno izdelovati svoje lastne kanabinoide – endokanabinoide, na katerih temelji kompleksen sistem signalizacije, to je naš endokanabinoidni signalni sistem. Signalizacija je način, kako se v telesu sporazumevajo celice, tkiva, organi. Nenavadno se mi zdi, da nam noben profesor nikoli ni omenil tega signalnega sistema, čeprav smo študirali celično biologijo in signalizacijo tako na dodiplomskem kot na podiplomskem študiju. Še danes ne vem, zakaj, čeprav je to znano že več kot 20 let.
Kakšne naloge opravlja ta signalni sistem v telesu?
Njegova glavna naloga je, da deluje kot nekakšen sistem za klic v sili. Ko je naše živčevje preveč vzdraženo, denimo zaradi stresa, bolečine, močnih čustev ali bolezenskega stanja, ko torej po živčnih celicah potuje preveč impulzov, nastane nevarnost, da celice »pregorijo«. Živčne celice takrat izločijo endokanabinoide in posledica tega je umiritev živčevja, upočasni se sproščanje nevrotransmiterjev, sledi sprememba v razpoloženju, apetitu, intenziteti bolečine, spominu. Če telo izloči veliko endokanabinoidov, se nam zgodi kratkotrajna izguba spomina. Temu bi lahko rekli nekakšen obrambni mehanizem telesa v izrednih okoliščinah, kot so nesreče in drugi stresni dogodki.
Mehanizem delovanja izločenih endokanabinoidov
V telesu se endokanabinoidi vežejo na receptorje. Imamo dva tipa receptorjev, ki jih kanabinoidi prepoznajo. Ti receptorji so nekakšne antene v telesu, ki našim celicam povedo, kaj se dogaja zunaj njih. En tip receptorjev je v centralnem živčnem sistemu, predvsem v možganih in hrbtenjači, in ga aktivira tetrahidrokanabinol (THC). Od tod tudi njegovo psihotropno delovanje, drugi tip pa je lociran zlasti v levkocitih, vranici, kostnem mozgu in drugih tkivih, povezanih z imunskim sistemom. Ta drugi tip receptorjev aktivira kanabidiol (CBD). To, da THC in CBD, ki ju v telo lahko vnašamo tudi od zunaj, kot pri uporabi konoplje, aktivirata drugačne receptorje, je vzrok, zakaj delujeta zelo različno.
O raziskavah THC kot morebitnega zdravila proti raku je bilo veliko napisanega, manj znane pa so raziskave CBD. Kakšen je njegov terapevtski potencial?
Med vsemi kanabinoidi v rastlini je kanabidiola (CBD) največ, lahko celo 40 odstotkov celotnega izvlečka. Tako raziskave kot praksa kažejo na zelo velik spekter njegovih terapevtskih potencialov. Prvi je zagotovo aktivacija imunskega sistema, kar je očitno že iz razporeditve receptorjev na CBD v telesu. Prav zato se je CBD izkazal za dobrega kandidata pri zdravljenju različnih avtoimunskih stanj, kot sta multipla skleroza in hašimotov tiroiditis, prav tako malignih obolenj, pri katerih je porušen imunski sistem.
Izkazalo se je, da ima CBD izjemno protivnetno delovanje, kar je obetavno tudi za razna kronična vnetna obolenja, recimo kronovo bolezen, ter nevroprotektivne lastnosti, ki so ključne pri parkinsonovi pa alzheimerjevi bolezni, revmatoidnem artritisu in podobnih stanjih. Antikonvulzivne lastnosti skupaj s cerebroprotektivnimi kažejo velik potencial pri trdovratnih epilepsijah. V psihiatriji so ugotovili še antianksiozne, antidepresivne in antipsihotične učinke CBD-ja. Prepoznali so njegove obetavne možnosti za zdravljenje psihiatričnih stanj. Tudi drugi kanabinoidi iz konoplje imajo terapevtski potencial. Kanabigerol (CBG) denimo deluje protimikrobno, ima antibiotikom podobne lastnosti, deluje uspavalno in znižuje očesni pritisk. Kanabikromene (CBC) in kanabinol (CBN) pa imata analgetične lastnosti, torej protibolečinske.
Ali ima podobne lastnosti tudi sintetični CBD?
Sintetični kanabinoidi imajo sicer dober potencial, predvsem v primerjavi z drugimi sintetičnimi zdravili, še bistveno boljše pa imajo naravne rastline oziroma ekstrakti iz celih rastlin. Kateri imajo več kot 200 biološko aktivnih snovi, ki delujejo celovito in sinergistično. Torej bolje kot le seštevek posameznih učinkov, in tako našemu telesu še občutno bolj pomagajo k ravnovesju.
Primer učinkovitega vzajemnega delovanja kanabinoidov je tudi medsebojno vplivanje THC in CBD?
THC in CBD sta primera kanabinoidov, ki denimo glede psihotropnih učinkov nimata sinergističnega delovanja, ampak se med seboj uravnotežita. Sam THC je bistveno bolj psihotropen, kot če je v kombinaciji s CBD. Slednji tako omili oziroma uravnoteži delovanje THC. Tako znanost kot izkušnje pa kažejo širšo sliko. Velikokrat znanstveniki opazijo delovanje CBD na sisteme v telesu, ki jih ni mogoče razložiti le z receptorji.
Naše telo je kompleksen in dobro uravnan sistem, ki vedno teži k homeostazi. In naš endokanabinoidni sistem je eden od ključev za to, da se telo v izrednih okoliščinah čim prej povrne v ravnovesje. Ker živimo v času, ko je naše ravnovesje nenehno na preizkušnji zaradi pesticidov, konzervansov, nitratov, aluminijevih soli v zraku, dolgotrajnega stresa, intenzivnih čustev ipd., se lahko naš endokanabinoidni sistem poruši, čemur sledijo različna patološka stanja. In v teh primerih so lahko kanabinoidi iz rastlin izjemnega pomena.
Je CBD primerljiv s kakšnimi drugimi učinkovinami, uporabljenimi v zdravstvu?
Že sintetični kanabinoidi imajo veliko prednosti pred drugimi učinkovinami v zdravstvu, ker so učinkoviti in imajo malo stranskih učinkov. Naš endokanabinoidni sistem je postal tarča razvoja novih zdravil. Vsa klinična preizkušanja so prestala že nekatera zdravila s kanabinoidi. Denimo zdravilo rimonabant, ki blokira receptor CB1, so lahko v ZDA predpisovali splošni zdravniki za zdravljenje debelosti in kardiovaskularnih tveganj, povezanih s tem. Vendar pa so njihovo uporabo ustavili, ker se je izkazalo, da so učinki zdravila s kanabinoidi precej bolj kompleksni.
To pa ravno zato, ker endokanabinoidni sistem sodeluje pri mnogo telesnih funkcijah. Tukaj se pokaže tudi bistvena prednost učinkovin iz konoplje, te v našem telesu ničesar ne blokirajo, ampak pomagajo endokanabinoidnemu sistemu do ravnovesja. Ko pridejo kanabinoidi iz rastlin v telo, jih naši receptorji takoj prepoznajo. Aktivirajo se isti receptorji kot za endokanabinoide, in telo natanko ve, kaj z njimi. Zdravil in sintetičnih spojin pa telo ne prepozna kot lastnih, zato delujejo večinoma tako, da blokirajo naše vitalne procese.
Viri:
- http://www.delo.si/znanje/znanost/kanabinoidi-tarca-razvoja-novih-zdravil.html