Zakaj je konoplja tako “neraziskana”?
Konoplja kot zdravilo – ali raziskave resnično niso dostopne?
Zakaj je pri raziskavah učinkovitost konoplje nekonsistentna?
Stranski učinki ali popolnoma varna uporaba?
Odgovornost bralcev
Konoplja kot zdravilo? Čeprav se število zagovornikov uporabe konoplje v medicinske namene nenehno povečuje, številni zdravniki ostajajo skeptični glede konoplje. Skeptičnost je največkrat posledica neizobraženosti in/ali pomanjkanja kliničnih študij. Seveda se je potrebno vprašati, ali z znanostjo resnično ne moremo podpreti konoplje v medicinske namene?
Da bomo lažje razumeli skeptičnost zdravnikov, moramo razumeti tudi dejavnike, ki vplivajo na njihove odločitve.
- Zaradi pomanjkanja kliničnih študij glede številnih težav in vpliva na zdravje, nam ostanejo le pričevanja posameznikov, ki pa znanosti ne zadostujejo. Neglede na to, so te zgodbe zelo cenjene za znanstvenike, saj se tako lažje osredotočijo kakšen bo pristop do raziskav.
- Ko rezultati sugerirajo, da je konoplja neučinkovita za tretiranje določene težave/bolezni oziroma ima le-ta zelo majhen učinek ter številne stranske, je zelo težko podpreti uporabo konoplje kot zdravilo za tovrstno težavo.
- Nekonsistentnost konopljinih učinkov, objavljenih v številnih poročilih zmanjšuje zaupanje v predvidljive in dosledne terapevtske lastnosti konoplje.
No, sedaj pa razčlenimo te točke.
Zakaj je konoplja tako “neraziskana” in zakaj obstaja tako majhno število kliničnih študij glede terapevtskega potenciala konoplje?
Razlog za relativno nizko število kliničnih študij je zagotovo klasifikacija konoplje v seznam prepovedanih “drog”, saj se s tem omejuje razpoložljivost konoplje in finančnih sredstev, ki so prepotrebne za nadaljnje raziskave ter seveda pomanjkanje raziskovalnih ustanov po svetu.
Čeprav je uporaba konopljinih ekstraktov dovoljena v medicinske namene, je konoplja marsikje po svetu še vedno uvrščena v 1. skupino prepovedanih “drog” in se klasificira kot “droga” brez medicinske vrednosti, neglede na to, da je bila konoplja kot zdravilo uporabljena že pred več tisočletji. Prav zaradi klasifikacije konoplje je veliko težje pridobiti sredstva za raziskave, od katerih so odvisni številni znanstveniki.
Tudi financiranje kliničnih študij je lahko dvorezen meč, saj ob nefinanciranju izgubimo oziroma sploh nimamo možnosti opravljati raziskav, ob financiranju pa se lahko številni nasprotniki konoplje zgražajo, kako bi lahko finance porabili za kaj koristnejšega. V ZDA so finančno podprto študijo, kako konoplja in morfij vplivata na lajšanje bolečin, označili kot eno izmed najpotratnejših študij nasploh.
Konoplja kot zdravilo – ali raziskave resnično niso dostopne?
Kot kaže, obstajajo številne klinične študije, ki pa žal niso javno dostopne. Zaradi številnih restrikcij raziskav nacionalnih inštitutov, se vedno večje število nevladnih organizacij odloča za samostojne raziskave v katerih sodelujejo tudi medicinske sestre, zdravniki in doktorji. Pridobljeni podatki raziskav so največkrat uporabljeni za optimizacijo terapevtskega potenciala lastnih produktov.
Ker te organizacije ali podjetja ne uživajo takšnega “spoštovanja” kot državne ustanove, tudi ne uspejo pridobiti takšnega zaupanja ter potrebnih listin (zaradi tega so raziskave manj cenjene), kar posledično onemogoča objavo raziskav v javno dostopnih medijih.
Privatne zbirke kliničnih študij najverjetneje predstavljajo izjemen vir informacij, ki bi jih lahko uporabili za preoblikovanje industrije ter bi konoplja kot zdravilo postala resničnost.
Zakaj je pri raziskavah učinkovitost konoplje nekonsistentna?
Velik izziv je že pridobitev finančnih sredstev za opravljanje raziskav, kaj šele konopljo, ki bi imela konsistentno vsebnost kanabinoidov, terpenov ter preostalih konopljinih učinkovin.
Desetletja je bila univerza v Mississippiju edina na področju ZDA, ki je imela licenco za pridelavo konoplje v raziskovalne namene. Številni znanstveniki so se pritoževali, da konoplja ni nič kaj podobna tradicionalni in lepo vzgojeni konoplji, saj je velikokrat bila plesniva, neprepoznavnega vonja in izgleda.
To je lahko učinkovito, če želimo raziskati terapevtski potencial le-te konopljine sorte ki raste na točno določenem področju, pod točno določenimi pogoji. Vendar če je že sam proizvod (konoplja) nek kvazi izdelek, potem zagotovo nima takšnega terapevtskega potenciala kot zdrava, lepo vzgojena rastlina, zato ne smemo prehitro “vreči vse v isti koš” in označiti vso konopljo kot neučinkovito. Nezmožnost sistematičnega testiranja različnih konopljinih sevov ter konopljinih izdelkov (kateri so pogosto prilagojeni, da se kar najbolje spopadajo z določeno težavo), s seboj prinaša tudi oviro za klinične raziskave, saj ne morejo potrditi številnih pričevanj pacientov ki se zdravijo s konopljo, oziroma jo uporabljajo kot zdravilo.
Niti približno idealna rešitev (včasih edina) je, da se bolnike povpraša, kako različna zdravila vplivajo na njihove simptome. Na ta način lahko uporabnike konoplje primerjamo z različnimi skupinami uporabnikov/neuporabnikov zdravil.
Poznamo tako širok spekter načinov uporabe konoplje, kot tudi različnih konopljinih sevov – nekateri so bogatejši s THC-jem, drugi s CBD-jem, itd. Šele nedavno so z raziskavami primerjali s THC-jem bogato konopljo in s CBD-jem bogato konopljo ter različne načine administracije.
Ali bi pričakovali, da bo nekdo “kadil” konopljo bogato s THC-jem za lajšanje anksioznosti in imel enak učinek kot nekdo, ki uporablja CBD kapljice? Večina bi odgovorila z ne.
Zakaj nekateri poročajo da ima konoplja številne stranske učinke, medtem ko drugi trdijo da je popolnoma varna?
Obstajajo trdni dokazi, da pri glodalcih in ljudeh prevelika količina THC-ja lahko povzroči anksioznost, paranojo in celo psihozo. Pomembno je vedeti, da se ti neželeni učinki večinoma pojavijo pri izdelkih z visoko vsebnostjo THC-ja in zelo nizko količino CBD-ja. Nenazadnje, pri veliki večini konopljinih sevov se je vsebnost THC drastično povečala v zadnjih dvajsetih letih, medtem ko se je vsebnost CBD-ja nekoliko znižala. Čeprav to lahko s seboj prinese tudi tveganje, večina uporabnikov konoplje v medicinske namene ne uživa velikih količin THC-ja. Glede na rezultate raziskav, je za najboljši terapevtski izkoristek priporočljivo ali enakovredno razmerje med THC-jem in CBD-jem ali pa višja vsebnost CBD-ja kot THC-ja.
Kaj pa če uporabljamo le CBD? Ali ima res nične stranske učinke? Marsikaj je odvisno od posamezne raziskave. Pri klinični študiji o zdravljenju epilepsije pri otrocih s pomočjo CBD-ja, poročajo le blažje stranske učinke kot so driska, utrujenost ter zaspanost. Za nekatere so ti učinki zaskrbljujoči, za druge spet ne. Ampak pomembno se je vprašati, ali je CBD tisti, ki jih neposredno povzroča? Za zdaj je odgovor na to vprašanje še neznanka.
Pri kliničnih študijah (npr. CBD in epilepsija) zaradi etičnih razlogov pacienti še vedno jemljejo predpisana zdravila in CBD kapljice uporabljajo le kot dodatek pri zdravljenju. Ker CBD interagira z jetrnimi encimi (citokromi P450), kateri so odgovorni za metabolizacijo zdravil, obstaja možnost da so marsikateri stranski učinki povezani z medsebojno interakcijo CBD-ja ter zdravil in ne le samega CBD-ja. Za zdaj, tudi tu ne moremo podati nikakršne trditve.
Odgovornost bralcev
Naša odgovornost je, da se prepričamo o verodostojnosti objavljenih poročil o konoplji. Pozitivna poročila so vedno skrbno pregledana, da se lahko dejanski učinek konoplje sploh potrdi. Na primer, številne raziskave o lajšanju bolečin zahtevajo, da se subjekt lahko premika ob stimulaciji bolečin. Ampak, če ima THC sedativne učinke, lahko pri živalih izgleda da THC dejansko zmanjšuje bolečine, medtem ko je žival le letargična. Seveda s tem ne moremo kar ovreči trditve da konoplja ne zmanjšuje bolečin, saj številni dokazi pri glodalcih in ljudeh to tezo potrjujejo.
V primerih, ko se konoplja kot zdravilo izkaže za neučinkovito, je prav tako potrebno z enako mero previdnosti pregledati poročila. Ali je mogoče, da se je konoplja kot zdravilo izkazala za neučinkovito le zaradi slabe metodologije? Na področju konoplje obstajajo številni, prav takšni primeri.
“Najmočnejši” primeri imajo vzpostavljen mehanizem na celični ravni, predklinični učinek pri glodalcih ter številne podatke, s katerimi lahko podprejo trditve o pozitivnih učinkih. Ker vedno večje število znanstvenikov odkriva blagodejne učinke konoplje, se pojavlja tudi vedno večje število težav, za katere se bo lahko konoplja uporabljala kot zdravilo.
Avtor: L. O.
Viri:
- https://www.leafly.com/news/health/why-dont-doctors-prescribe-marijuana-to-patients
