Konoplja in sanje
Prva faza oz. dremavost
Druga faza oz. blagi spanec
Tretja faza oz. globok spanec
Četrta faza oz. REM spanje
REM spalne motnje (RBD)
Kako konoplja vpliva na s(p)anje?
Ali so vaše sanje po uporabi konoplje manj intenzivne? Ali se jih morda ne spomnite?
Skupaj bomo podrobneje spoznali, kakšni so učinki konoplje na s(p)anje ter kako sta konoplja in sanje medsebojno povezani.
Konoplja in sanje
Uživalci konoplje ste verjetno že opazili, da vas konoplja lahko zelo utrudi, še posebej, če jo konzumirate pred spanjem. Tukaj pa se poraja naslednje vprašanje:”Ali nam konoplja lahko prepreči sanje?”. Za lažje razumevanje učinkov konoplje pri spanju, moramo najprej spoznati faze le tega.
Prva faza oz. dremavost
Začetna faza spanja je priprava telesa na spanec, v kateri se naše mišice sprostijo, vključno s srčnim utripom. Zmanjša se tudi premikanje očes, o katerem, več v naslednjih odstavkih. Pri tem delu spanja, lahko izkusimo videnja v obliki fragmentov, delne podobe, itd… Značilnost te faze so tudi mišični krči, zaradi katerih se pogosto nenadno zbudimo. Ta faza ponavadi traja vse tja do 10 minut.
Druga faza oz. blagi spanec
V drugi fazi se naše telo še bolj sprosti, to pomeni, da se tudi očesno premikanje ustavi (NREM) – non rapid eye movement oz. počasno očesno premikanje. V NREM obliki spanja, katera je prisotna pri fazah 1-3, so naše sanje zelo redke oziroma jih sploh ni. Upočasni se tudi možgansko delovanje, posledica katerega je neodzivanje na okolico ter neprepoznavanje zvokov le tega. Ta del spanja sestavlja kar 45%-50% našega celotnega spanca.
Tretja faza oz. globoki spanec
Pri globokem (delta) spancu, je naše telo popolnoma umirjeno, posledica tega pa so znižan srčni utrip, krvni tlak, upočasnjeno dihanje ter nižja možganska temperatura, zato se na okolje skorajda ne odzivamo. Vse to, privede naše telo do tega, da se le to regenerira, zato je globoki spanec zelo pomemben dejavnik našega življenja, če želimo biti zdravi. V tej fazi spanja, prebijemo le 10%-15% časa, kateri se z našim staranjem krajša, a ostaja še kako potreben del našega življenja. Zakaj delta? To so možganski valovi, katerih aktivnost pri globokem spancu lahko presega celo 50% delovanja naših možganov. Delta valovi pomembno vplivajo na našo rast, saj spodbujajo nastanek rastnih hormonov (somatocrinin in prolactin), kateri se prav tako z leti zmanjšujejo ter pri zrelejši starosti celo izginejo.
Četrta faza oz. REM spanje
REM (rapid eye movement) oz. spanje hitrega očesnega premikanja, je zadnji del našega spalnega cikla, pri katerem so sanje najintenzivnejše. Zakaj? Možgani se prebujajo (možganski valovi so hitri in neenakomerni), srčni utrip naraste, prav tako krvni tlak, dihanje postane plitko in neenakomerno. Z vsem tem, se naše telo pripravlja na prebujenje, zato se pogostokrat za kratek čas zbudimo, ter na ta način spominjamo sanj.
Ta cikel spanja običajno traja do 25% našega spanja, prične pa se po že približno 70-90 minutah, ko prvič zaspimo. Ker se cikel ponavlja, večkrat preidemo v različne faze le tega.
Med vsako stopnjo našega spanja, se možgani odzivajo z različnimi valovi. Čeprav znanstveniki še ne popolnoma razumejo delovanja naših možganov in njegovih valov, sklepajo, da je REM spanec vpleten v proces shranjevanja spominov, učenja ter uravnovešanja našega počutja, saj signale (valove) pošilja v cerebralni korteks (možgansko skorjo), katero uporabljamo prav v ta namen. Prav ti naključni signali, naj bi bili “krivec” za naše sanje, saj si, kot že rečeno, s temi signali ustvarjamo spomine, kateri se nam med spanjem vizualizirajo.
REM spalne motnje (RBD)
Navadno, smo v REM delu spanja “paralizirani”, zatorej se med njim ne premikamo. Z RBD (rapid eye movement sleep behavior disorder), se ta paraliza občutno zmanjša, kar privede do tega, da se med spanjem premikamo oz. sanje doživljamo tudi fizično (govorjenje, mahanje z rokami, plazenje,…), kar lahko vodi celo do samopoškodb. Ljudje z RBD motnjo, pogostokrat doživljajo tudi nočne more, morebiti celo podoživljajo razne travme. Zaradi tega, se ljudje poslužujejo raznih uspaval, katere pa z dolgotrajnim (velikokrat tudi nepravilnim) jemanjem, povzročijo neželene učinke, ter morebiti tudi dolgotrajne posledice. Prav v ta namen, so opravili raziskave o učinkih konoplje, ter prišli do presenetljivih ugotovitev.
Kako konoplja vpliva na s(p)anje?
Raziskave so pokazale, da konoplja resnično “preprečuje” sanje (zmanjšuje naše stajne v REM spancu, kar pomeni, da se zmanjša tudi možnost doživljanja REM motenj (RBD)), hkrati pa povečuje naše stanje v globokem spancu, kar posledično vodi do boljšega počutja. Konopljini izdelki se priporočajo ljudem s težavami (razne travme, nočne more, motnje spanja,…). Čeprav se po uporabi konoplje mnogokrat zbudimo neprespani, je to le lažni občutek, saj se ne prebudimo iz REM spanca, ko se naše telo pripravlja na prebujenje, ampak ta korak navadno preskoči (prebudimo se iz stanja globokega spanca). Študije so pokazale, da uporaba kanabinoidov (CBD in/ali THC), pripomore k zmanjšanju spalnih motenj ter povečanju celotnega spalnega časa. CBD kapljice lahko izboljšajo tako kvaliteto, kot tudi kvantiteto spanca. Zatorej, ne delajmo prehitrih zaključkov, da je kvaliteten spanec poln sanj, ampak tisti, v katerem prebijemo kar največ časa v stanju globokega spanja.
Avtor: L. O.
Viri:
- www.projectcbd.org/about/laboratorypreclinical-studies/cannabis-sleep-disturbances
- www.herb.co/marijuana/news/sweet-dreams-prevent
- www.nichd.nih.gov/health/topics/sleep/conditioninfo/rem-sleep
- www.en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_cortex
- www.en.wikipedia.org/wiki/Delta_wave
- www.zdravstvena.info/preventiva/spanje-rem-faze-nespecnost-motnje-spanja-in-vpliv-lune.html
- www.howsleepworks.com/types_nonrem.html
- www.tuck.com/rem-behavior-disorder
- www.medicalmarijuanainc.com/sleep-disorders-medical-marijuana-research-overview
- www.thesleepdoctor.com/2017/08/10/understanding-cbd
- www.cbdvapejuice.net/can-marijuana-help-improve-deep-sleep
- www.sleepdisorders.sleepfoundation.org/chapter-6-parasomnias/what-is-rapid-eye-movement-sleep-behavior-disorder-rbd