{"id":11180,"date":"2017-01-16T11:00:20","date_gmt":"2017-01-16T10:00:20","guid":{"rendered":"https:\/\/hempika.com\/?p=11180"},"modified":"2022-02-17T11:54:02","modified_gmt":"2022-02-17T10:54:02","slug":"kako-naj-se-konoplje-poruvajo-in-mocijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hempika.com\/sl\/kako-naj-se-konoplje-poruvajo-in-mocijo\/","title":{"rendered":"Kako naj se konoplje poruvajo in mo\u010dijo"},"content":{"rendered":"

Z zgodovinskega pogleda je bila konoplja na obmo\u010dju Slovenije pomembna zlasti kot kulturna rastlina. Iz konopljinih vlaken so \u017ee nekdaj izdelovali obla\u010dila, platna, vre\u010de in vrvi ter iz semen jedilno konopljino olje<\/a><\/strong> za hrano in \u017eivalsko krmo. S tega vidika jo je precej bolj kot drugje po svetu zaznamovala industrializacija, zaradi \u010desar je z na\u0161ega ozemlja po 2. svetovni vojni prakti\u010dno izginila. Da je bila konoplja \u0161e kako aktualna na na\u0161ih tleh je razvidno iz \u010dlanka, ki je bil objavljen v Kmetijskih in rokodelskih novicah v Ljubljani 3. avgusta 1864 z naslovom \u00bbKako naj se konoplje poruvajo in mo\u010dijo\u00ab. Celoten \u010dlanek, original v digitalni obliki si lahko preberete v nadaljevnaju.<\/p>\n

Odkar se je bomba\u017e podra\u017eil, so za\u010deli na\u0161i kmetje zopet konoplje sejati, in tako je prav. Stari\u0161i ljudje vejo sicer menda dobro, kako je treba \u017e njimi ravnati, ker so bili nekdaj tega vajeni; mlaj\u0161emu rodu pa niso morebiti \u0161e celo imena ,\u00abtrlica\u00ab, \u00bbpezdirje” in \u00bbmikati\u00ab ve\u010d znane. Ker se bli\u017ea \u010das, ko navadno konoplje rujejo in mo\u010dijo, ne bo morda neprimerno, \u010de mladim pa tudi starim v poduk o njih kaj povemo. Posneli smo ta poduk iz italijanskega na\u0161ega dru\u017ebinega \u010dasnika \u00bbAtti e memorie\u00ab; njegov vodnik pa je nek G.B. Margarolli.<\/p>\n

Opustiv\u0161i za zdaj vse, kar se sejanja ti\u010de, prestopimo naravnost k poruvanju. Ruti se morajo konoplje ne vse hkratu, ampak enkrat ene, enkrat druge. Poberejo naj se poprej mo\u0161ke tudi belice imenovane, to je, tiste, ki ne daje semena, in ki so poprej zrele kot une; \u010de ne, bi dale mo\u0161ke stebla, ker \u017ee zrele, veliko mo\u010dneje in bolj\u0161e predivo, kakor \u017eenske (\u010drnice, semenice), ki niso \u0161e zrele; povrh tega bi se pozgubilo tudi seme.<\/p>\n

Konoplje se navadno rujejo s korenikami; v nekterih krajih jih pa \u017eanjejo ali kosijo. Na uni prvi na\u010din (vi\u017eo) se dobi ve\u010d lepega prediva, na drugi pa ve\u010d tulja ali stope. Potem, ko so se mo\u0161ke konoplje poruvale ali po\u017eele , naj ostanejo skoz 2 ali 3 dni na \u017eenske naslonjene, da po\u010dasi zvenejo in se osu\u0161ijo. Kadar s\u010dasoma tudi semenice dozorijo, naj se porujejo tudi one, pa posebej v snope pove\u017eejo. Ene in druge pa naj se pustijo na solncu, naj se pobere seme, in potem, ko se je vsako steblo perja o\u010distilo ali omulilo, naj se naredijo snopi, da se denejo namakat.<\/p>\n

Pri namakanji je treba gledati na kraj , kjer se imajo mo\u010diti, in na to, kakosne da so konoplje. Zlasti se pa tudi mora paziti na to, da se, kadar se snopi delajo, samo enako dolge in enako zrele stebla skup ve\u017eejo; tudi naj se debele stebla od tankih lo\u010dijo; pe ne, bojo tanke zadosti razmo\u010dene, debelej\u0161e pa premalo, in tako bodo tudi zrele poprej gotove, med tem ko nezrele zaostanejo.<\/p>\n

\u010ce ho\u010de\u0161 imeti lepe preje ali konopnine, mora\u0161 sosebno na to dvoje gledati: da ne poruje\u0161 vseh konopelj hkratu, ampak mo\u0161ke posebi in \u017eenske posebi, in da stori\u0161 natanko, kar smo zastran namakanja povedali.<\/p>\n

Na dalje vedi, da, \u010de so konoplje \u0161e zelene, se hitrej\u0161e razmo\u010dijo, ko \u010de so \u017ee dobro zrele in rumene; dalj\u0161e stebla se umo\u010dijo prej, ko kratke; tako se tudi konoplje, ki so se, poruvane, \u017ee delj \u010dasa su\u0161ile, veliko bolj po\u010dasi namakajo, kakor tiste, ki se komaj pobrane, br\u017e v vodo denejo. Sicer pa, naj se, ako ni druzih silnih del, dalje ko sred oktobra (do sv. Terezije) namakanje ne odlaga, in to zavoljo de\u017eevja in mrzlote, ki potem nastopi. Sicer je pa tudi zato potrebno, da se denejo poprej mo\u010dit, ker se morajo po mo\u010denji na solncu su\u0161iti, v poznih mescih pa nima solnce ve\u010d dovolj mo\u010di, in bi postalo lakno (niti) slabo.<\/p>\n

Koliko \u010dasa naj ostanejo konoplje v vodi? Sku\u0161nja u\u010di to-le: Kadar se da lub, kakor je steblo dolgo, lahko sle\u010di in se sredica ali s tr\u017een razpu\u0161\u010da, takrat je \u010das, vzeti konoplje iz vode. \u010ce jih poprej izvle\u010de\u0161, se ti lub \u0161e preve\u010d dr\u017ei in se le te\u017eko lu\u0161\u010di, ter \u010de ho\u010de\u0161 tanko (fino) lakno imeti, mora\u0161 jih djati \u0161e enkrat mo\u010dit; \u010de jih pa prepozno iz vode vzame\u0161, si zgubil \u010detrti ali \u0161esti del pridelka, in bo\u0161 imel ve\u010d stope, ko dobrega prediva. Da se toraj prepri\u010da\u0161, kako z razmakanjem gre, potegni vsako toliko kako steblo iz vode, in glej, ali je \u017ee, kakor\u0161no mora biti ali ne.<\/p>\n

Kar se ti\u010de vode, je najbolj\u0161a tista, ki ima kakih 12-15 stopinj gorkote (po Reaum. gorkomeru), in je toraj skorej mla\u010dna. Najslab\u0161a je teko\u010da voda; zakaj, dasiravno se v njej konoplje najbolj ubelijo, postanejo pa ojstreje in bolj trde, in se da, kar je lesastega, te\u017eko odlo\u010diti. Med stoje\u010dimi vodami so najbolj\u0161e glenaste in take, v kterih so rastline razpu\u0161\u010dene, to je, goste, tolste vode, ali pa take, ki imajo soli v sebi, in ki jim pravijo trde, sirove.<\/p>\n

V trdi, sirovi vodi je najbolj\u0161e namakati konoplje, kadar ho\u010de\u0161 imeti konopnino za v farbo, ker se je farba potem raj\u0161e prime in dr\u017ei; toliko te\u017eje je pa tako konopnino do dobrega ubeliti.<\/p>\n

Mo\u010di\u0161\u010de imej dale\u010d od hi\u0161e, in glej, da ti ne pije \u017eivina iz njega; kajti voda, kjer se konoplje mo\u010dijo, \u0161koduje \u017eivini.<\/p>\n

Kadar so konoplje, kakor se ti\u010de, razmo\u010dene, izvleci jih iz vode in oplahni jih dobro dobro v bolj \u010disti vodi, ko je mogo\u010de. Potem deni jih su\u0161it in loti se \u010di\u0161\u010denja. V Valsassini na La\u0161kem lu\u0161\u010dijo kmetje vsako steblo posebej pozimi, ko imajo \u010das; delo, se ve da, je bolj po\u010dasno, pa se spla\u010da, ker je predivo lep\u0161e. Na dalje se konoplje sicer na ve\u010d na\u010dinov (vi\u017e) obravnavajo, najbolj\u0161e pa bo menda, ako se stare navade dr\u017eimo , po kteri se najpopred tol\u010dejo, potem s tarlicami tarejo, poslednji\u010d na grebenu mikajo ali drzajo, kakor lan.<\/p>\n

\u00bbUmni Gospodar.\u00ab<\/p>\n

V Ljubljani v sredo 3. avgusta 1864<\/p>\n

Viri:<\/strong><\/p>\n