Najverjetneje ste za CBD (kanabidiol) \u017ee sli\u0161ali, saj o njem lahko vsakodnevno zasledimo \u0161tevilne novice – najnovej\u0161e raziskave, prepre\u010devanje epilepti\u010dnih napadov, laj\u0161anje dermatolo\u0161kih te\u017eav in seveda uravnove\u0161eno delovanje endokanabinoidnega sistema.<\/p>\n
Zakaj pa je CBD tako popularen? Kaj sploh je CBD? Vse to in \u0161e ve\u010d boste izvedeli v nadaljevanju prispevka.<\/p>\n
Kanabidiol ali kraj\u0161e CBD je nepsihoaktiven kanabinoid in le en izmed ve\u010d kot 140-ih do sedaj identificiranih v rastlini konoplje<\/a> (Cannabis Sativa L.). CBD je tudi najbolj zastopan fitokanabinoid v industrijski konoplji in ga je mo\u010d najti v vr\u0161i\u010dkih oz. trihomih vseh sort konoplje.<\/p>\n Povpre\u010dna koncentracija CBD-ja v rastlini je zelo odvisna od sorte in rastnih pogojev. V industrijski konoplji je ta nekje med 0,5 in tremi odstotki, pri zakonsko prepovedanih pa so vrednosti ponavadi ni\u017eje, ni pa nujno. Zaradi minimalnega dele\u017ea THC (manj kot 0,2%) je izvle\u010dek iz tak\u0161ne sorte konoplje povsem varen za uporabnika, saj je nepsihoaktiven.<\/p>\n THC velja za “zloglasni” kanabinoid, saj je prav zaradi njegovih psihoaktivnih u\u010dinkov uporaba konoplje prezirana in marsikje celo prepovedana. \u010ceprav je danes teh predsodkov \u010dedalje manj, pa zakonodaja \u0161e vedno ne dovoljuje da je vsebnost THC vi\u0161ja kot 0,2%. Navkljub majhni vsebnosti pa je njegova prisotnost ve\u010d kot za\u017eeljena, saj imata THC in CBD skupaj veliko ve\u010dji terapevtski potencial in \u0161ir\u0161i “nabor” blagodejnih u\u010dinkov kot le sam CBD.<\/p>\n Za razliko od THC-ja, CBD namesto na centralno, u\u010dinkuje predvsem na periferno \u017eiv\u010devje in imunski sistem ter ne povzro\u010da omame. Na splo\u0161no lahko re\u010demo, da CBD pomaga pri obnovi uravnote\u017eenega delovanja endokanabinoidnega sistema. Ta pa ima med drugim tudi velik vpliv na delovanje mo\u017eganov (zaznavanje bole\u010dine, gibanje, \u010dustva in spanje).<\/p>\n To je vpra\u0161anje, na katerega odgovor se nenehno dopolnjuje, saj se pojavlja vedno ve\u010dje \u0161tevilo raziskav o kanabidiolu. Za zdaj lahko povemo, da je CBD pleiotropno zdravilo, saj ima veliko blagodejnih u\u010dinkov, katere dose\u017ee preko razli\u010dnih molekularnih poti (teh naj bi bilo preko 65).<\/p>\n Kanabidiol (CBD) zelo blago vpliva na kanabinoidna receptorja CB1 in CB2 (za razliko THC-ja), ampak ima ve\u010dji vpliv na nekatere ne-kanabinoidne receptorje in ionske kanale. CBD deluje tudi preko razli\u010dnih receptorsko neodvisnih poti, na primer z odla\u0161anjem “ponovnega prevzema” endogenih nevrotransmiterjev (kot sta anandamid in adenozin) in s spodbujanjem ali zaviranjem vezave delovanja nekaterih G-proteinskih receptorjev.<\/p>\n V visokih koncentracijah, kanabidiol neposredno aktivira 5-HT1A receptorje. Ti beljakovinski receptorji so vpleteni v vrsto biolo\u0161kih in nevrolo\u0161kih procesov, vklju\u010dujo\u010d anksioznost, zasvojenost, apetit, spanje, zaznavanje bole\u010din, slabost, bruhanje, itd.<\/p>\n 5-HT1A je \u010dlan dru\u017eine 5-HT receptorjev, kateri so aktivirani s pomo\u010djo serotonina. 5-HT receptorji se nahajajo tako v centralnem kot tudi perifernem \u017eiv\u010devju. Odgovorni so za \u0161tevilna intracelularna kemi\u010dna sporo\u010dila, ki spro\u017eijo ali zaviralni ali spodbujevalni u\u010dinek (odvisno od kemi\u010dnega konteksta sporo\u010dila).<\/p>\n CBDA (kanabidiolna kislina), je prekurzor CBD-ja in ima velik vpliv na 5-HT1A receptorje (celo ve\u010dji kot CBD). Z raziskavami ugotavljajo, da je tako CBD kot tudi CBDA mo\u010dan antiemetik in z vezavo na 5-HT1A receptorje tako uspe\u0161no laj\u0161ata simptome slabosti.<\/p>\n CBD neposredno interagira z raznoraznimi ionskimi kanali, kar se odra\u017ea s spro\u0161\u010danjem terapevtskega potenciala. Kanabidiol se ve\u017ee tudi na TRPV1 receptorje, ki prav tako delujejo kot ionski kanali. Zanje je znano, da sodelujejo pri zaznavanju bole\u010din, vnetij in telesne temperature.<\/p>\n TRPV1 je med znanstveniki znan kot “vaniloidni receptor”, poimenovan po vaniliji, katera vsebuje eugenol – esencialno olje<\/a>, ki ima antisepti\u010dne in analgeti\u010dne lastnosti ter pripomore k \u010di\u0161\u010denju zama\u0161enih krvnih \u017eil. Na TRPV1 receptorje se ve\u017eeta tudi Anandamid (endogeni kanabinoid) in kapsaicin, ki ga najdemo v peko\u010dih paprikah in feferonih.<\/p>\n Torej, kako deluje CBD na TRPV1 receptorje? Kanabidiol z vezavo na TRPV1 receptorje pripomore k zaznavanju bole\u010dine, posledi\u010dno pa jo tudi laj\u0161a.<\/p>\n V kolikor kanabidiol neposredno aktivira 5-HT1A receptorje in \u0161tevilne TRPV ionske kanale, raziskave nakazujejo, da CBD deluje kot antagonist, ki blokira ali deaktivira G-proteinski receptor GPR55.<\/p>\n GPR55 je zelo raz\u0161irjen v mo\u017eganih, \u0161e posebej v malih mo\u017eganih. Zaslu\u017een je za regulacijo krvnega tlaka, gostoto kosti ter \u0161tevilnih fiziolo\u0161kih procesov. Prav tako spodbuja osteoklastno celi\u010dno aktivnost, kar lahko pripomore k la\u017eji resorpciji kosti.<\/p>\n CBD je antagonist GPR55 receptorjev, ki glede na raziskavo leta 2010<\/a> z blokiranjem signalizacije lahko zmanj\u0161a resorpcijo kosti in zavira razvoj rakavih celic – katerih razvoj “aktiviran” GPR55 receptor lahko celo spodbuja.<\/p>\n PPARs receptorje (nuklearni receptorji) lahko najdemo na povr\u0161ini celi\u010dnih jeder in lahko pripomorejo k zatiranju nastanka rakavih celic ter imajo sposobnost, da pri rakavih celicah v plju\u010dih spodbudijo regresijo tumorjev. Aktivacija teh receptorjev spodbudi tudi degradacijo amiloid-beta plaket – klju\u010dne molekule povezane z nastankom Alzheimerjeve bolezni. PPAR receptorji prav tako skrbijo za regulacijo genov, vklju\u010denih v energetsko homeostazo, absorpcijo lipidov, ob\u010dutljivost inzulinskega pretoka ter \u0161tevilnih funkcij na\u0161ega metabolizma.<\/p>\n CBD torej lahko pripomore k laj\u0161anju simptomov Alzheimerjeve bolezni in \u0161tevilnih te\u017eav povezanih z diabetesom.<\/p>\n Kako se kanabidiol ve\u017ee na receptorje? Najprej s pomo\u010djo transportnega proteina ma\u0161\u010dobnih kislin (v nadaljevanju FABP), preide skozi celi\u010dno membrano in spremlja razne lipidne molekule v notranjost celice. Tako CBD kot tudi THC modulirata receptorje na povr\u0161ini malih mo\u017eganov, kar spodbudi regulacijo ekspresije genov in mitohondri\u010dne aktivnosti.<\/p>\n Izkazalo se je, da je kanabidiol zelo podoben trem vrstam FABP in z endokanabinoidi<\/a> “tekmuje” za enake transportne molekule. Ko je anandamid (endokanabinoid) v notranjosti celice se s pomo\u010djo amidne hidrolaze ma\u0161\u010dobnih kislin razgradi. CBD ta proces “zmoti” in omeji dostop anandamida do molekul FABP. Rezultat tega je pove\u010danje nivoja endokanabinoidov v mo\u017eganskih sinapsah, kar lahko pripomore k bolj\u0161im nevroprotektivnim u\u010dinkom pri epilepti\u010dnih napadih.<\/p>\n Protivnetne in anti-anksiozne u\u010dinke CBD-ja lahko deloma pripi\u0161emo zatiranju ponovnega prevzema adenozina, saj se tako ve\u010dje koli\u010dine zadr\u017eijo v mo\u017eganih in spodbudijo aktivnost receptorjev A1A in A2A. Ta receptorja imata klju\u010dno vlogo pri kardiovaskularnih funkcijah (miokardi\u010dna regulacija porabe kisika in pretok krvi skozi koronarne arterije) in nam nudijo \u0161irok spekter protivnetnih lastnosti v na\u0161ih telesih.<\/p>\n CBD prav tako deluje kot alosteri\u010dni modulator, kar pomeni, da lahko spodbudi ali zavre prenos signalov receptorjev na na\u010din, da spremeni obliko samega receptorja.<\/p>\n Avstralski znanstveniki poro\u010dajo, da CBD deluje kot pozitivni alosteri\u010dni modulator<\/a> GABA-A receptorja. To pomeni, da kanabidiol interagira z GABA-A receptorji na na\u010din, da ta izbolj\u0161a vezavno afiniteto glavnega endogenega agonista (gama aminomaslena kislina – GABA), ki je glavni zaviralni \u017eiv\u010dni prena\u0161alec v centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu sesalcev.<\/p>\n GABA receptorji<\/a> prav tako posredujejo sedativne u\u010dinke Diazepam-a in preostalih benzodiazepinov, ki predvsem laj\u0161ajo tesnobo in strah. CBD pa bla\u017ei anksioznost tako, da spremeni obliko GABA-A receptorjev in s tem pove\u010da njihove sprostitvene u\u010dinke.<\/p>\n Kanadski znanstveniki so kanabidiol identificirali kot negativni alosteri\u010dni modulator CB1 kanabinoidnih receptorjev<\/a>, katere v najve\u010djih koli\u010dinah lahko zaznamo v mo\u017eganih in centralnem \u017eiv\u010devju. \u010ceprav se CBD neposredno ne ve\u017ee na CB1 receptorje kot THC, kanabidiol alosteri\u010dno interagira z receptorji in jim do te mere spremeni obliko, da le-tem zmanj\u0161a zmo\u017enost vezave THC-ja nanje. To se odra\u017ea tudi kot zmanj\u0161an psihotropni u\u010dinek THC-ja (ob souporabi CBD-ja).<\/p>\n Kot smo \u017ee omenili, je CBD v najve\u010djih koli\u010dinah mo\u010d najti v vr\u0161i\u010dkih (cvetovih) skoraj vseh sevov konoplje. \u017de pred tiso\u010dletji so CBD in ostale kanabinoide pridobivali z namakanjem konoplje v olja (konopljin macerat), s pripravo \u010dajev, kot tudi s kajenjem – le da takrat niso vedeli kaj je CBD oziroma kaj sploh so kanabinoidi.<\/p>\n Dandanes se \u0161e vedno uporabljajo tovrstne metode za pridobivanje\/izkori\u0161\u010danje CBD-ja in preostalih kanabinoidov, z radovednostjo in napredkom tehnologije pa so te metode postale precej u\u010dinkovitej\u0161e kot neko\u010d.<\/p>\n Naju\u010dinkovitej\u0161a in hkrati tudi najmanj “nevarna” je superkriti\u010dna CO2<\/sub> ekstrakcija. Pri tovrstni metodi je proizvod (ekstrakt) popolnoma \u010dist in brez kakr\u0161nihkoli \u0161kodljivih primesi, saj ogljikov dioksid po ekstrakciji izhlapi nazaj v lovilno posodo za ponovno uporabo.<\/p>\n Nekoliko manj u\u010dinkovita in tudi nekoliko nevarna metoda ekstrakcije je narejena s pomo\u010djo alkohola (etanol). To metodo smo ozna\u010dili za “nevarno” zaradi tega ker lahko pri nepravilnem ravnanju pride celo do eksplozije, pri nepravilnem ekstrahiranju pa v ekstraktu lahko ostanejo ne\u017eelene \u0161kodljive snovi. Tak\u0161nega na\u010dina se navadno poslu\u017eujejo le “doma\u010di mojstri”.<\/p>\n Pogosto uporabljena je tudi butanska ekstrakcija CBD-ja. Kot \u017ee samo ime pove, se pri tej metodi uporablja butan (plin). Velja za najhitrej\u0161o, najmanj u\u010dinkovito kot tudi najmanj “\u010disto” metodo.<\/p>\n Skoraj vsi doma\u010di ponudniki na trgu ponujajo izdelke, za katere navajajo, da je bila surovina pridelana v Sloveniji na ekolo\u0161ki na\u010din, konopljino smolo pa pridelujejo z razli\u010dnimi tehnikami ekstrakcije.<\/p>\n Pri Hempiki je na prvem mestu kvaliteta ter zadovoljstvo. Zaradi tega so na\u0161i konopljini CBD izdelki narejeni s sodobno in naj\u010distej\u0161o medodo – superkriti\u010dno CO2<\/sub> ekstrakcijo.<\/p>\n CBD (kanabidiol) je trenutno “deloma” legalen. Deloma?<\/p>\n Nedolgo nazaj, so CBD v prehrani oziroma prehranskih dodatkih uvrstili v kategorijo t.i. “Novel food<\/a>“, kar izrecno prepoveduje njegovo uporabo v tovrstnih izdelkih. “Novel food” se definira kot prehrana, ki nima zabele\u017eene zgodovine uporabe ali pa se proizvaja z metodami, katerih prej niso poznali oziroma uporabljali za proizvodnjo teh izdelkov. Kot smo \u017ee prej omenili, so CBD (in seveda tudi preostale kanabinoide) izkori\u0161\u010dali \u017ee tiso\u010dletja, vendar takrat niso vedeli kaj kanabinoidi sploh so. Kot zanimivost – \u0161ele leta 1940 so odkrili prvi kanabinoid (CBN).<\/p>\n Pred tem smo omenili tudi konopljin macerat, katerega se proizvaja z namakanjem delcev konoplje (predvsem vr\u0161i\u010dkov) v olje. Z razvojem tehnologije tak\u0161ne metode niso ve\u010d potrebne, saj nam moderna tehnologija omogo\u010da veliko bolj\u0161i izkoristek – kon\u010dni izdelek pa je skoraj enak, le z nekoliko vi\u0161jo vsebnostjo kanabinoidov kot sicer (ekstrakt se navadno razred\u010di v olju in tako se pridobi zelo podoben izdelek konopljinemu maceratu).<\/p>\n Trenutno pa se pojavljajo novice o prepovedi uporabe naravnih kanabinoidov (CBD, CBDA, THC, CBN,…) saj jih farmacija \u017eeli nadomestiti s sinteti\u010dnimi – kateri pa \u0161e zdale\u010d niso tako u\u010dinkoviti kot naravni.<\/p>\n Razlog za to prepoved naj bi bila konvencija o prepovedanih drogah, podpisana v New Yorku dne 30. marca 1961, v kateri prepovedujejo uporabo ekstraktov narejenih iz konopljinih cvetov (vr\u0161i\u010dkov) – predvsem je ta prepoved bila mi\u0161ljena zaradi psihoaktivnih u\u010dinkov konoplje (cannabis), ne pa zaradi vsebnosti CBD. Zanimivost, oziroma kar dejstvo je, da leta 1961 sploh niso \u0161e poznali ne molekulske strukture CBD-ja, kaj \u0161ele njegovih u\u010dinkov. To se je za\u010delo spreminjati \u0161ele leta 1963, ko je izraelski znanstvenik Raphael Mechoulam identificiral ter definiral molekulsko strukturo CBD. Kmalu zatem so se za\u010dele pojavljati raziskave o u\u010dinkih CBD, ki pa jih je v zadnjem desetletju bistveno ve\u010d, kot jih je bilo takrat, a o raziskavah nekoliko ve\u010d kasneje.<\/p>\n Z novo zakonodajo so precej omejili uporabo ter pridelavo konopljinih izdelkov z vsebnostjo kanabinoidov, s \u010dasom pa jih kot ka\u017ee \u017eelijo nadomestiti celo s sinteti\u010dnimi. \u010cesar pa se “stroka” ne zaveda (ali pa si le zatiska o\u010di pred resnico ter skrbi le za lastne denarnice) je to, da so sinteti\u010dni kanabinoidi povzro\u010dili \u017ee kar precej\u0161nje \u0161tevilo smrtnih \u017ertev – za razliko, v celotni zgodovini \u010dlove\u0161tva ni zabele\u017eene nobene neposredne smrti, ki bi jo povzro\u010dili naravni kanabinoidi.<\/p>\n Zanimanje za uporabo CBD v terapevtske namene se med znanstveniki, zdravniki in tudi uporabniki iz leta v leto skokovito pove\u010duje, predvsem zaradi \u0161tevilnih pozitivnih u\u010dinkov na na\u0161e telo in razcveta razli\u010dnih izdelkov iz industrijske konoplje.<\/p>\n Vedno ve\u010d \u0161tudij ka\u017ee potencialno terapevtsko rabo pri zdravljenju in laj\u0161anju \u0161tevilnih obolenj in simptomov. Zaradi svojih terapevtskih u\u010dinkov je bil CBD predmet raziskav pri epilepsiji, shizofreniji, depresiji, tesnobi, psihi\u010dni nestabilnosti, diabetesu, nevrolo\u0161kih boleznih, rakavih obolenjih, slabosti, vnetjih in \u0161tevilnih drugih obolenjih.<\/p>\n Ugotovljeno pa je bilo, da CBD olje<\/a> izkazuje terapevtske u\u010dinke pri nespe\u010dnosti in stresu, shizofreniji, raku, distoniji in diskineziji, epilepsiji<\/a>, multipli sklerozi, alzheimerjevi bolezni, ishemiji, diabetesu, vnetnih obolenjih, \u010dezmerni te\u017ei, \u0161\u010ditenju \u017eiv\u010devja, bruhanju, hepatitisu, po\u0161kodbi jeter<\/a> in mo\u017eganov, sepsi, alergijah in astmi ter \u0161tevilnih ko\u017enih kot tudi zdravstvenih te\u017eavah.<\/p>\n Kanabidiol (CBD) kljub \u0161iroki uporabi nima stranskih u\u010dinkov in ni zdravju \u0161kodljiv. Poleg tega je bilo dokazano, da nevtralizira opojne u\u010dinke THC-ja, kot so preganjavica, pozabljivost in tesnoba, saj deluje kot njegov antagonist. Oba (CBD in THC) sta med najbolj zastopanimi in raziskanimi kanabinoidi v konoplji.<\/p>\n Konopljina smola<\/a>, bogata s kanabidiolom (CBD), se lahko uporablja v \u010disti obliki ali pa za izdelavo CBD kapljic, mazil, pr\u0161il ter raznoraznih kozmeti\u010dnih izdelkov.<\/p>\n Najbolj raz\u0161irjen in poznan konopljin izdelek so CBD kapljice<\/a>, kjer je izvle\u010dek (smola) zme\u0161an v nosilnem olju, pogosto tudi v konopljinem. Sledijo raznorazni kozmeti\u010dni izdelki, kot so \u0161amponi, mila, negovalne kreme, pa tudi terapevtska mazila. Marsikje po svetu pa lahko zasledimo \u0161tevilna prehranska dopolnila v obliki \u017eve\u010dilk, bombonov, \u010dokolad,…, a \u017eal so v Sloveniji tak\u0161ni izdelki prepovedani.<\/p>\n Kadar zau\u017eijemo CBD ali kateri drugi fitokanabinoid, pride ta v jetra, kjer lahko interagira z ve\u010d zdravili tako, da zavre aktivnost citokromov P450 (dru\u017eina jetrnih encimov, ki s kisikom razstrupljajo kemi\u010dne snovi v zdravilih). To lahko povzro\u010di toksi\u010dne u\u010dinke zdravil, zmanj\u0161an farmakolo\u0161ki u\u010dinek in ne\u017eelen ter nepredvidljiv u\u010dinek zdravila. Ugotovili so, da enak odmerek kemoterapije ali antiepileptikov proizvede pove\u010danje plazemske koncentracije metabolitov teh zdravil. \u010ce so\u010dasno u\u017eivamo \u0161e CBD, je nujno zmanj\u0161ati odmerek zdravil da bi prepre\u010dili ne\u017eelene stranske u\u010dinke. Sicer pa majhni odmerki kanabidiola ne vplivajo na delovanje teh encimov. Priporo\u010dljivo pa je, da se pred uporabo posvetujete z osebnim zdravnikom.<\/p>\n Zdravljenje s kanabinoidi zahteva individualno obravnavo, saj je u\u010dinek lahko druga\u010den pri vsakem posamezniku posebej. Zdravniki, ki svojim pacientom svetujejo izdelke z naravnimi kanabinoidi zagovarjajo preparate z vi\u0161jo vsebnostjo CBD in nizko vsebnostjo THC, kot tudi obratno.<\/p>\n Za\u010detni odmerek je priporo\u010den pred spanjem, nato redno jemanje v presledkih dva do \u0161tirikrat na dan, v enakomernem \u010dasovnem razmaku(seveda je \u0161tevilo dnevnih odmerkov pogojeno tudi s tem, kaj \u017eelite “tretirati”). Pogostost jemanja je pogojena glede na razpolovni \u010das kanabinoidov v telesu. Trajanje zdravljenja se seveda glede na te\u017eavo prilagaja individualno.<\/p>\n Pozitivne u\u010dinke pri zdravljenju najrazli\u010dnej\u0161ih obolenj lahko pri\u010dakujemo le s preparati z znano vsebnostjo kanabinoidov. Le s tak\u0161nimi preparati se lahko tretira in prilagaja odmerek glede na potek bolezni. S kombinacijo razli\u010dnih kanabinoidov se s pomo\u010djo znanja in dozdaj\u0161njih izku\u0161enj lahko dose\u017eejo izredno pozitivni u\u010dinki pri \u0161tevilnih bolezenskih stanjih.<\/p>\n Kanabidiol je molekula z izjemnimi lastnostmi in potenciali. To je prepoznala tudi farmacija in izdelala sinteti\u010dno obliko, ki je v nekaterih dr\u017eavah, vklju\u010dno s Slovenijo, dovoljena in jo je mogo\u010de dobiti na beli recept. Sinteti\u010dnega CBD pa nikakor ni mogo\u010de primerjati z delovanjem naravno pridobljenega izvle\u010dka.<\/strong><\/p>\n Naravni ekstrakt namre\u010d poleg CBD vsebuje \u0161e cel spekter kanabinoidov, terpenov, flavonoidov in drugih biolo\u0161ko aktivnih molekul. Te pomo\u017ene molekule pove\u010dajo afiniteto vezave CBD na receptor CB2, nekateri terpeni pa tudi sami aktivirajo te receptorje. Gre za sinergisti\u010dno delovanje in s tem deluje naravna oblika u\u010dinkoviteje in v \u0161ir\u0161em spektru. \u010ce pa upo\u0161tevamo \u0161e vlogo endokanabinoidnega sistema v na\u0161em telesu, je o\u010ditno, da je ve\u010dplastno delovanje naravne oblike, upo\u0161tevajo\u010d tudi cenovni vidik, velika prednost.<\/p>\n Avtor:<\/strong> L. O.<\/p>\n Viri:<\/strong><\/p>\n CBD – naraven, varen in u\u010dinkovit.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":11754,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[238],"tags":[],"class_list":["post-11014","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-konoplja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/hempika.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11014","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/hempika.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/hempika.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hempika.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hempika.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11014"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/hempika.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11014\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hempika.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11754"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/hempika.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11014"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/hempika.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11014"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/hempika.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11014"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}CBD in THC<\/h2>\n
Kako deluje CBD?<\/h2>\n
Serotoninski receptorji<\/h3>\n
Vaniloidni receptorji<\/h3>\n
GPR55 receptorji<\/h3>\n
PPARs receptorji<\/h3>\n
Kako deluje CBD kot zaviralec ponovnega prevzema?<\/h3>\n
CBD kot alosteri\u010dni modulator<\/h3>\n
Kako se CBD pridobiva?<\/h2>\n
Ali je CBD legalen?<\/h2>\n
CBD – kam gre zakonodaja?<\/h3>\n
CBD in raziskave<\/h2>\n
U\u010dinki CBD<\/h3>\n
\n
Konopljini CBD izdelki<\/h2>\n
Interakcija CBD z drugimi zdravili<\/h2>\n
Priporo\u010deni odmerki CBD<\/h2>\n
Naravno proti sinteti\u010dnem<\/h2>\n
\n